V neokrnjeni naravi pod mogočno Menino planino cveti posebno lep makov cvet – gornjegrajski Makov svet. To je inovativni center za osebe z demenco, najsodobnejši pri nas. Zasnovan je kot prizidek k tamkajšnjemu klasičnemu domu za starejše občane, stanovalci pa so iz vseh slovenskih pokrajin.

Direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant je povedala, da so Makov svet odprli lani poleti simbolno pri njih, ker je tu družba Deos pred 20 leti zgradila prvi dom (to so zasebni domovi s koncesijo) in tudi ker je v teh predalpskih krajih odlično podnebje. »Za ime smo se odločili skupaj s stanovalci. Vprašali smo jih, česa se radi spomnijo iz svoje preteklosti, in dejali so, da žitnih in makovih polj,« pove sogovornica in doda, da podoben projekt načrtujejo še v Kopru.

Iz Ljubljane do Budimpešte je slabih 500 kilometrov, in če se odpravite na pot v zgodnjih jutranjih urah, ste opoldne tam. Vmes si lahko privoščite postanek ob Blatnem jezeru (Balaton), ki je ostanek Panonskega morja. Njegova južna obala je polna letovišč. Vzdolž meri 70 kilometrov in ima idiličen polotok Tichany. V okolici gojijo dobre sorte vinskih trt, sicer pa lahko vso dolgo pot do Budimpešte opazujete obdelano madžarsko ravnico – same njive in širna polja koruze, rži, maka ... Travnikov ali neobdelanega koščka zemlje ni videti prav nikjer.

»Internet je poligon, kjer do vas pridejo tudi goljufi z drugih koncev sveta. Prej tega ni bilo, zdaj smo globalna vas,« pravi Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). »Nepridipravi nikoli ne počivajo in s pridom izkoriščajo nekatere človeške lastnosti. Niso samo tehnično podkovani, ampak tudi dobri psihologi.«

Mnogi uporabniki digitalnih omrežij jih na srečo nikoli ne bodo spoznali, manj previdni pa so že bili njihov plen... in ostali s strtim srcem ter brez denarja. » Elektronska pošta je še zmeraj najpogostejši vektor zlorabe, veliko je novih goljufij in tudi 'zimzelenih' prevar,« pove sogovornik ter poudari, da bi nam en sam klic na pomoč preprečil poznejša neprijetna presenečenja. »Marsikdo mi potem reče, saj se mi je zdelo čudno, a si nisem upal vprašati, da ne bi deloval neumen.

Toskana, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih dežel med turisti, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.

Ta del spada med najmanj deževna italijanska območja, pa vendar smo doživeli tudi dež. Zato se takrat, ko smo prispeli v Firence, nismo najprej odpravili na ploščad Piazza Michelangelo (Michelangelov trg), od koder je najlepša mestna panorama in kamor po navadi najprej romajo vsi obiskovalci. Avtobus smo pustili na parkirišču daleč v predmestju, sicer bi šofer za vstop v center mesta plačal 400 evrov. Odpravili smo se na tramvaj T2, ki nas je za 3,5 evra popeljal 13 postaj do mestnega središča. Peščica Slovencev in Italijanov ter množica Južnih Korejcev smo se stiskali kot sardine. Vsi smo izstopili na glavni postaji Alamani.

Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali prek aplikacije Zoom.

Antična Kapadokija je slovela kot dežela, kjer so vzrejali žlahtne konje in jih za plačilo davkov podarjali vladarjem. Bila je ena izmed pokrajin perzijskega cesarstva, in kot vse kaže, so jo oni poimenovali Dežela lepih konj. Celo Rimljani so kapadoške konje, ki so bili izjemno vzdržljivi, pošiljali na svoj sloviti rimski stadion za dirke z vozovi – Circus Maximus.

Danes se najde v teh krajih komajda kaka čreda konj, dežela pa zdaj slovi po čudovitih jatah pisanih balonov. V lepih jutranjih urah se tudi po sto balonov s turisti hkrati tiho pomika nad pravljično deželo. Pred 60 milijoni let so jo izoblikovali vulkani orjaki Melendiz, Hasan in Erciyes. Na prvih dveh se je v sodobnem času razvilo predvsem pohodništvo, na zadnjem, ki je najvišji, saj so mu našteli 3916 metrov in ponuja razgled na Črno in Sredozemsko morje, smučajo.

Nekdaj je bilo zbiranje razglednic »popularen konjiček«, družine so si delale albume, ki so prehajali iz roda v rod, tako kot pozneje fotografski albumi. Če pa so stare razglednice sistematsko urejena zbirka, kot so se je lotili na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, je zanimiv prispevek k zgodovini. Projekt so poimenovali ŠTAJER-MARK, Po sledeh skupne preteklosti: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920).

Zbrali so več kot 2000 razglednic iz različnih virov – zasebnih in javnih, avstrijskih in slovenskih. Naša sogovornica je dr. Karin Almasy, soavtorica projekta, sicer pa prevajalka in raziskovalka na graški univerzi. »Ideja za ta projekt se je rodila iz zasebne strasti Heinricha Pfandla, profesorja slavistike na univerzi. Premišljevali smo, da bi se lahko znanstveno ukvarjali z razglednicami, in avstrijski znanstveni sklad FWF je odobril prošnjo za triletni raziskovalni projekt,« pripoveduje v slovenščini. Pojasni, da so se osredotočili na določeni geografski in časovni okvir – Spodnja Štajerska v letih 1890–1920 ter razglednice iz manjših vasi, saj sicer v vsaki zbirki prevladujejo večja mesta.

 Gospodarsko močno razvita Turčija, ki šteje več kot 71 milijonov ljudi, ima izjemno zgodovino ter kulturo ter mnogo dobro ohranjenih zgodovinskih znamenitosti, ki jih skrbno urejajo in vzdržujejo. Med najbolj priljubljenimi turističnimi kraji sta zgodovinski in slikoviti obmorski mesti, ki s svojimi orientalskimi podobami človeka hitro očarata.

Antalya je s svojo riviero z dolgimi plažami kar deset mesecev v letu obsijana s soncem in je glavni turški turistični adut. V ozadju jo pred severnimi vetrovi ščiti mogočno gorovje Taurus (bik), ki v svojih nedrjih skriva kopico podzemnih jam. Ustanovili so jo stari Grki in še vedno imajo svojo četrt, obdano z zidom, prav tako judi pa kristjani in seveda muslimani. Bogata Antalya je največje sredozemsko mesto, saj je v zadnjih desetletjih število prebivalcev prav eksplodiralo. Še leta 1985 so jih našteli 261.000, zdaj jih je več kot 1.200.000, z metropolitanskim območjem še milijon več. Poleg tega vsako leto gostijo čez deset milijonov turistov.

Malaga leži na jugu Španije in je največje najjužnejše evropsko mesto, kjer danes živi več kot pol milijona ljudi. Pred skoraj 3000 leti so jo ustanovili Feničani, tako je tudi eno najstarejših mest na svetu. Letoviško mesto je sončna prestolnica poznane Coste Del Sol, ki je dobro znana slovenskim maturantom in kjer so najtoplejše evropske zime. Je tudi rojstno mesto Pabla Picassa.

Uročila me je takoj, ko smo zapluli v njeno pristanišče, kjer se je pozibavalo nekaj velikih jaht in jadrnic. V ozadju se je premikalo razgledno kolo s kabinami – Malaga Eye. Ob lepem vremenu se s 70 metrov visokega kolesa vidi daleč po Sončni obali. Na prostorni in elegantni pristaniški promenadi prevladujejo visoke palme ter sodobne umetniške skulpture. Pot nas je vodila mimo znane plaže Malagueta, ob njej se dvigajo visoke barvite stolpnice in hoteli. Na rjavi mivki je v jutranjem času poležavalo le malo ljudi. Opoldansko senco si lahko iščejo tudi pod palmami, po katerih brezskrbno poskakujejo živahne zelene papige.

Na otok Lanzarote, ki je najstarejši med Kanarskimi otoki, smo potovali z ladjo in sredi širnega morja zagledali zelo nizek otok, za katerega se je od daleč zdelo, da je obrobljen s snegom. Ko smo pripluli bližje, se je sneg spremenil v strnjena naselja nizkih belih hišk z ravnimi strehami, za hribčke pa so nam povedali, da so ugasli vulkani.

Ob prihodu v glavno mesto Arrecife nas pozdravita dve veliki vetrnici, in ko na marsikateri hiši vidimo sončne celice, je jasno, da so na otoku doma okolju prijazni ljudje. Ker so razvili ekoturizem, se razlikuje od drugih skomercializiranih Kanarskih otokov.