O državicah, ki bi to rade bile
Iz zgodovine
Zdi se, da zametki državnosti sodijo prav v zibelko civilizacije. Ljudje smo prav kmalu ugotovili, da ima posameznik bistveno večje možnosti za preživetje v skupini, kot pa da se sam prebija skozi sovražno okolje.
V Mezopotamiji so ohlapne rodovne in plemenske skupnosti pred petimi tisočletji prerasle v mestne državice. Iz mestnih držav, ki so, kot ime pove, obsegale posamezne naselbine, smo prišli do nacionalnih držav in imperijev, ki so dostikrat obsegali precejšen del zemeljske oble. Številne od teh držav so izginile v pozabi zgodovine, druge obstajajo še danes.
Gora – razgledni vrh nad Postojno
V časih, ko avtocesta še ni peljala naravnost do Primorske, je bilo potovanje po Notranjski nekoliko bolj ovinkasto. Ovinkasta pot po strmem klancu pri Kačjih ridah nad Planino je bila stoletja dolgo ovira enemu izmed glavnih notranjskih izvoznih izdelkov: ladijskim jamborjem. Z več deset metrov dolgim tramovjem je bilo od nekdaj nemogoče premagati neposredno pot do Postojne.
Od tam naprej pa se podnebje spremeni in na Krasu je v revnih gozdovih iluzorno pričakovati kakovosten stavbni les. Prav zaradi potrebe po prevozu ladijskega lesa je tako skozi vas Studeno do Postojne že stoletja zgrajena Jamborna pot. Pot, ki vodi precej naokoli, a skorajda ne pozna ostrih ovinkov.
-
Le nekaj metrov za zadnjimi ljubljanskimi zgradbami se začne Polhograjsko hribovje. Njegovi številni vrhovi vsakodnevno privabljajo številne obiskovalce. Hribovje je lepo v vseh letnih časih, če pa je z njegovimi potmi povezana še kakšna legenda, je izlet še toliko zanimivejši.
V zgodnjem srednjem veku je bilo področje današnje Slovenije bolj ali manj opuščeno. Šele v 10. stoletju so se viharne razmere nekoliko umirile. V tem času smo bili že del nemškega cesarstva in urejanje razmer je potekalo tako, da je plemiška gospoda na strateškem vrhu postavila grad in z njega obvladovala okolico. Relativna varnost pa je nato omogočila naselitev kmečkega prebivalstva.
-
Kamniško-Savinjske Alpe dobesedno kipijo kvišku. Razbrazdani in izpostavljeni vrhovi segajo pod nebo, med vrhovi pa so vrezane ozke doline. Po njih teko potoki, ki se v obliki zvezde vsak v svojo smer podajajo z gora. Tako zanimivo gorovje ponuja tudi čudovite razgledne vrhove. Eden teh je tudi 1803 metrov visoki Konj. Osnovna pristopa sta dva, vsak posebej pa nas kar do dobra upeha. Prvi je iz doline Kamniške Bele prek Presedljaja, drugi pa skozi Dolski graben in planine Dol.