Reportaža

Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.

Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.

Zgodovina

Ljudje imamo kar nekaj neprijetnih lastnosti. Ena izmed njih je nagnjenost do špekulacij in hazardiranja, druga pa pohlep. Kaj je lepšega na svetu, če se ob majhnem nepomembnem vložku ob nekaj tveganja lahko pride do precejšnjega premoženja?

Tako je bilo od nekdaj in bo, kot kaže, tudi v prihodnje. Od vsepovsod nas oblegajo vabila, naj vlagamo v najrazličnejše sklade, delnice, obveznice, nepremičnine. Pa tudi razne kriptovalute in igre na srečo vseh mogočih vrst. Vse nas so polna usta o varstvu osebnih podatkov, o obveščenosti in varstvu vseh mogočih človekovih pravic. Včasih se zdi, da le zato, da se zadovolji nekim formalnostim, ki jih zahteva družba, vse drugo pa deluje kot nekakšen Divji zahod. Zlikovci pritisnejo na najbolj negativna človekova čustva in zdi se, da jim je uspeh zagotovljen.

Iz zgodovine

Zdi se, da zametki državnosti sodijo prav v zibelko civilizacije. Ljudje smo prav kmalu ugotovili, da ima posameznik bistveno večje možnosti za preživetje v skupini, kot pa da se sam prebija skozi sovražno okolje.

V Mezopotamiji so ohlapne rodovne in plemenske skupnosti pred petimi tisočletji prerasle v mestne državice. Iz mestnih držav, ki so, kot ime pove, obsegale posamezne naselbine, smo prišli do nacionalnih držav in imperijev, ki so dostikrat obsegali precejšen del zemeljske oble. Številne od teh držav so izginile v pozabi zgodovine, druge obstajajo še danes.

V časih, ko avtocesta še ni peljala naravnost do Primorske, je bilo potovanje po Notranjski nekoliko bolj ovinkasto. Ovinkasta pot po strmem klancu pri Kačjih ridah nad Planino je bila stoletja dolgo ovira enemu izmed glavnih notranjskih izvoznih izdelkov: ladijskim jamborjem. Z več deset metrov dolgim tramovjem je bilo od nekdaj nemogoče premagati neposredno pot do Postojne.

Od tam naprej pa se podnebje spremeni in na Krasu je v revnih gozdovih iluzorno pričakovati kakovosten stavbni les. Prav zaradi potrebe po prevozu ladijskega lesa je tako skozi vas Studeno do Postojne že stoletja zgrajena Jamborna pot. Pot, ki vodi precej naokoli, a skorajda ne pozna ostrih ovinkov.

Le nekaj metrov za zadnjimi ljubljanskimi zgradbami se začne Polhograjsko hribovje. Njegovi številni vrhovi vsakodnevno privabljajo številne obiskovalce. Hribovje je lepo v vseh letnih časih, če pa je z njegovimi potmi povezana še kakšna legenda, je izlet še toliko zanimivejši.

V zgodnjem srednjem veku je bilo področje današnje Slovenije bolj ali manj opuščeno. Šele v 10. stoletju so se viharne razmere nekoliko umirile. V tem času smo bili že del nemškega cesarstva in urejanje razmer je potekalo tako, da je plemiška gospoda na strateškem vrhu postavila grad in z njega obvladovala okolico. Relativna varnost pa je nato omogočila naselitev kmečkega prebivalstva.

Kamniško-Savinjske Alpe dobesedno kipijo kvišku. Razbrazdani in izpostavljeni vrhovi segajo pod nebo, med vrhovi pa so vrezane ozke doline. Po njih teko potoki, ki se v obliki zvezde vsak v svojo smer podajajo z gora. Tako zanimivo gorovje ponuja tudi čudovite razgledne vrhove. Eden teh je tudi 1803 metrov visoki Konj. Osnovna pristopa sta dva, vsak posebej pa nas kar do dobra upeha. Prvi je iz doline Kamniške Bele prek Presedljaja, drugi pa skozi Dolski graben in planine Dol.