Rad bi bil pisatelj, ki skuša razumeti človeško dušo
Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.
-
Plečnikovo leto
V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.
-
GLEDALIŠČE
To noč sem jo videl
Od 22. do 27. januarja si boste v Cankarjevem domu lahko ogledali zanimivo predstavo, nastalo po istoimenskem Jančarjevem romanu, ki jo je dramatiziral in režiral Janez Pipan. Nastala je v SNG Maribor z mednarodno zasedbo igralcev iz dunajskega Burgteatra in Jugoslovenskog dramskog pozorišta, kar je smiselna posledica vsebine romana, saj pet pripovedovalcev različne narodnosti razkriva pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, ki jo uprizarja prvakinja mariborske drame Nataša Matjašec Rošker. Veronika je resnična oseba iz preteklosti, njena zgodba je znana, resnica pa zakopana, kot sta bila zakonca Zarnik (Hribar). Tako kot pisatelj jo tudi režiser postavlja v polje skrivnosti, vam pa prepuščata možnost, da si ustvarite svojo Veroniko.
-
Po srečnem naključju sovpadata visoki življenjski jubilej prvakinje Mestnega gledališča ljubljanskega Jožice Avbelj in 70. obletnica te gledališke hiše, zato jo je direktorica Barbara Hieng Samobor povabila, da sama stopi na gledališki oder v monodrami Le en smaragd, ki jo je posebej zanjo napisal Jaka Smerkolj Simoneti in si jo lahko ogledate na Mali sceni MGL. Sicer pa je gledališka in filmska igralka ter profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v svoji dolgoletni karieri nanizala veliko nepozabnih vlog.
-
FILM
Erotikon z Ito Rino in novo glasbo
Erotikon češkega režiserja Gustava Machatyja je velika klasika, po mnenju mnogih ljudi tudi eden najlepših evropskih nemih filmov. Predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo. Povabili so jo tudi v Hollywood, a je vabilo odklonila. Film ima čudovito glasbeno spremljavo, kajti Slovenska kinoteka je pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro, sedem glasbenikov jo bo izvajalo v živo. Predstavili so se že na festivalu Dnevi nemega filma v Pordenonu in doživeli ovacije. Filmski in glasbeni dogodek bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 29. decembra.
-
Izposoja slovenskih filmov na zahtevo
Klasični in novejši slovenski filmi so na voljo za izposojo na prenovljenem portalu RTV365. Da jih boste lažje našli, so jih razporedili po žanrih, poseben prostor pa so dobili festivalski nagrajenci. Radioteleviziji Slovenija se je pridružil Slovenski filmski center. Direktorica Nataša Bučar pravi, da sta se povezala dva naravna partnerja. »Očitno je moral dozoreti čas, svoje je naredila še epidemija, ob zaprtju kinodvoran smo se zavedeli, kako je pomembno narediti tako izposojo in in tako je nastala Filmoteka.« Urednik je filmski strokovnjak Urban Tarman, ki bo skrbel za rastočo ponudbo. Najem filma za 14 dni bo stal 2,90 evra.
Še vedno mladosten, ustvarjalen in nagajiv
Le redko srečamo človeka, ki je tako zanimiv, ustvarjalen in poln nasprotij, kot je Tomaž Domicelj. S kitaro in svojimi besedili je protestiral veliko prej, preden so se pojavili Pankrti ali raperji. Ko je izbiral avtomobile, je izbral dve skrajnosti, najprej wartburg, za 40. rojstni dan pa si je kupil unikatni športni avtomobil Panther Kallista, s katerim še vedno zagrmi po Sloveniji. Verjel je, da bodo vinilne plošče obstale, ko so jim vsi napovedovali konec, in jih zbiral ter kupoval, tako da ima veliko zbirko, in res so spet aktualne. Njegova zbirka pivskih podstavkov je velikanska, na policah pa se mu je nabralo že 754 steklenic viskijev, v zadnjih letih je presedlal na doma pripravljene marmelade.
-
GLASBA
Hči polka v mariborski operi
Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.
Zlata sled Narodnega muzeja Slovenije
Narodni muzej Slovenije (NMS), prvi in najstarejši muzej na Slovenskem, letos praznuje 200. obletnico. Zaznamujejo jo z več pomembnimi dogodki, med drugim bodo izdali znanstveno monografijo o muzeju, pripravili razstavo na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, osrednji dogodek pa je razstava Zlata sled, izjemna v svoji lepoti in načinu prikaza številnih umetniških del in dragocenih predmetov, narejenih iz zlata ali pozlačenih. Ogledate si jo lahko do 2. maja 2022.
O zlatu ima vsak človek svoje mnenje, za nekatere je le dragocenost, lepota, želja imeti kak kos nakita, za druge je prekletstvo, povezano z zgodovino, kolonijami in izkoriščanjem delavcev v rudnikih zlata. Toda priznati moramo, da je zlato eden najdragocenejših materialov, iz katerih so izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled, visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. »Prav zato smo se odločili, da koncept naše razstave ne bo kronološki, ampak smo ga razdelili v štiri segmente:...
-
Poklon dramatiku Slavku Grumu
Izjemen slovenski pripovednik in dramatik, najbolj znan po drami Dogodek v mestu Gogi, se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. V počastitev 120. obletnice rojstva so mu v rojstnem kraju postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Novomeška knjižnica Mirana Jarca pa je pripravila na Glavnem trgu razstavo o njem, saj je v dolenjski prestolnici preživel mladost in je tam tudi pokopan. Po njem je tudi imenovana prestižna nagrada za najboljšo slovensko dramo.