GLEDALIŠČE

Predsednice v Prešernovem gledališču Kranj

Direktor in umetniški vodja gledališča Jure Novak je razkril, da bo v nasprotju s preteklo sezono, ko so ponudili »zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se spoprijemale z izzivi sodobnosti«, v tej sezoni »večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih«. Taka je oktobrska predstava črne komedije Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Avtor drame skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke (igrajo jih Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar) mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Gre tudi za zgodbo o tem, kako se spopadamo z nemočjo.

Pionirka psihoonkologije pri nas, nevropsihiatrinja prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., je pred kratkim predstavila novo knjigo Nešteto razlogov za življenje, v kateri opiše razvoj psihoonkologije v Sloveniji, nastanek in delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije, saj je bila njegova dolgoletna predsednica, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, poti razvoja in sodelovanja s številnimi ljudmi s teh področij delovanja doma in v tujini.

Zaradi dolgoletne in uspešne poklicne kariere vas moram vprašati, ali izhajate iz zdravniške družine, saj je znano, da številne uspešne medicinsko-zdravniške zgodbe po svetu in pri nas prehajajo iz roda v rod.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.

Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.

POLETNI FESTIVALSKI UTRIP

Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.

Kultura

To je vodilo Mete Krese, ker razume fotografijo kot dokument sedanjosti in preteklosti, ki nas lahko opominja, spodbuja k razmisleku ali odstira tisto, česar ne vidimo ali ne želimo videti, ker vladajočim v svetu ni uspelo in jim ne uspeva rešiti številnih strahot in krivic ali pa so jih odrinili na obrobje. S svojimi fotografijami piše presunljive in kritične zgodbe ter opozarja na stiske najbolj ranljivih v svetu. Temeljito jih raziskuje in zna ustvarjalno povezati v celoto, ki nosi humano sporočilo: mar mi je.

Mednarodni baletni festival Plesne noči

Posvečen je življenju in delu baletnega velikana Rudolfa Nurejeva ob trideseti obletnici njegove smrti. V petih dneh se bo zvrstilo več baletnih predstav, med njimi dve tuji gostovanji, Don Kihot Narodne opere in baleta iz Sofije (na fotografiji ), sledil bo baletni triptih SNG Maribor Myth, Rain Dogs, Aperture avtorjev Gaja Žmavca, Johana Ingerja in Edwarda Cluga, Kdo neki tam poje Narodnega gledališča Beograd. Zadnji dan festivala bo na sporedu uspešnica ljubljanske baletne hiše Veliki Gatsby koreografa Lea Mujića.

Kultura

Igralec, režiser, performer in tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval je z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.

Kultura

Slovensko muzikološko društvo je mag. Moniki Kartin pred kratkim podelilo Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo. Josip Mantuani velja pri nas za začetnika muzikologije, Monika Kartin pa je zapustila neizbrisno sled svojega dela, kjer koli že ga je opravljala. Naj bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila vodja programa resne glasbe in baleta, ali v Slovenski filharmoniji kot umetniška direktorica, kulturna atašejka v Berlinu, ustanoviteljica glasbene agencije Allegro in profesorica klavirja, s čimer se ukvarja zdaj. Osvetlili bomo nekaj zanimivosti iz njenega pestrega delovnega življenja. Začnimo z nagrado.