POSVEČENO

Leto Kajuha, Ravnikarja in Tavčarja

Vlada je letošnje leto razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Tako bodo zaokrožili dogajanje, ki je potekalo že lani, ko smo zaznamovali stoletnico Kajuhovega rojstva (13. 12. 1922). Mladi pesnik je bil glasnik slovenskega naroda, za katerega je delal z vso ljubeznijo, besedo in dejanji, trpel je in izkrvavel. Padel je 22. februarja 1944 v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.

Kultura

Slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikograf, leksikolog, publicist in urednik Janez Keber je obogatil slovenski kulturni prostor s svojim izjemnim raziskovalnim delom. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij. Svoje delo pa je znal popularizirati in približati širši javnosti. Kar 16 let ste lahko poslušali njegovo rubriko Iz priimkovne delavnice na nacionalnem radiu, enajst let brali časopisno različico Iz zakladnice priimkov v Dnevniku. Še pred tem je v letih od 1992 do 2002 razlagal priimke v rubriki The Origin of Slovene Surnames v reviji Slovenija, reviji za slovenske izseljence v tujini.

Obnovljeni del pročelja Narodnega muzeja

Ob 201. obletnici ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, sta se na svoje mesto na pročelju muzejske palače vrnili alegoriji umetne obrti in dela (poljedelstva). Novi kopiji so izdelali v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Fasado muzejske stavbe so nekoč krasile upodobitve štirih alegorij. Upodabljale so tri temeljne vede, zastopane v muzeju: zgodovino, naravoslovje in umetno obrt oziroma umetnost. Alegorija dela (poljedelstva) med njimi ni samo zaradi obeležitve delavnosti, ampak je tudi zahvala Kranjski kmetijski družbi, ki je v prvih desetletjih obstoja bedela nad muzejem. Vse štiri kipe bomo na muzejskem pročelju lahko občudovali že prihodnje leto.

Kultura 

Tanja Tuma je že dve leti predsednica Slovenskega centra PEN, mednarodnega združenja pesnikov, pisateljev in publicistov, prej pa je veliko let vodila Ženski odbor centra Mira. Aktivna je še pri mednarodnem odboru Pisatelji in pisateljice za mir, še posebej v delovni skupini za Balkan. Sodelovala je v raznih komisijah in žirijah, povezanih s knjižno produkcijo, med drugim v Komisiji za pridobitev naziva Ljubljana – Unescovo mesto literature, pa v programskem svetu Foruma slovanskih kultur. Veliko vlogo ima tudi pri pripravi letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, ker je predsednica upravnega odbora sejma. Poleg tega je napisala več odmevnih knjig in ustanovila svojo založbo. Neutrudno se bori za promocijo knjig.

FILM

Dedek gre na jug

Režiser (tudi scenarist, skladatelj, montažer in igralec) Vinci Vogue Anžlovar je že kot študent zaslovel s filmom Babica gre na jug. Po 13 letih in zaradi znanih koronskih zapletov na snemanju smo zelo dolgo čakali na njegov film o dedku, za katerega pravi, da ni nadaljevanje prvega. Tokrat gre za zgodbo o dveh ostarelih glasbenikih (igrata ju Boris Cavazza in Vlado Novak), ki se v begu pred boleznijo in iskanju izgubljene ljubezni ter življenjskega smisla odpravita na jug. »Kot vsi moji filmi je tudi ta povezan z ljubeznijo, sanjami in iskrenim prijateljstvom,« je večkrat povedal režiser. Vpeta sta v napeto zgodbo, v kateri se vse vrti okoli Esme, igra jo Zala Đurić, ob njej pa več vrhunskih igralcev iz širše regije. Ogledali si ga boste lahko na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kasneje pa v naših kinematografih.

Kultura 

Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štiridesetih letih ustvarila zares velik opus kostumografije za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.

Tako kot zdaj mlajši smo tudi srebrna generacija in vsi vmes odraščali in uživali v razkošju barv, domišljiji, duhovitosti, čudežih in skrivnostih likov, ki jih je v svojih ilustracijah upodobila akademska slikarka Ančka Gošnik Godec. Vselej nam je ponujala lep in prijazen svet in verjetno so prav zato njene ilustracije še zdaj globoko usidrane v naši zavesti. Naj bo to Muca Copatarica, ki smo jo prvič spoznali leta 1957 in so jo še lepšo ponatisnili že v 150.000 izvodih, pa Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije in veliko drugih, ki so jih izbrali iz njenega bogatega in razkošnega opusa, ta obsega okrog 120 knjig, in predstavili v antologiji Zlata ptica. Veliko njenih del je preraslo v umetnine. Opozori pa, da je bila to dolga pot.

Obnova Plečnikovega avditorija v Tivoliju

V letu, ko praznujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, obnavljajo njegov avditorij v ljubljanskem parku Tivoli. Arhitekt je leta 1933 v osi sprehajališča po grških vzorih uredil poletno gledališče z avditorijem, kjer je do sredine šestdesetih let deloval poletni kino, ki se ga radi spominjajo vsi Ljubljančani in tisti, ki so študirali v Ljubljani. Potem so ga odstranili in zatravili. Čez čas so našli njegove ostaline in se na Mestni občini Ljubljana odločili za rekonstrukcijo, ki bo končana predvidoma do konca letošnjega...

Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije, je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in izviren avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo od rocka do jazza, preizkušal se je celo v rapu, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.