Dve novi kreativni turistični poti

Turistični poti Pot mladega vojaka na soški fronti ter Mostovi in nabrežja Ljubljanice so razvijali več let v sklopu Creatours, enega od številnih evropskih projektov iz programa Adrion, s številnimi partnerji, v teh primerih z Urbanističnim inštitutom RS, Fundacijo Poti miru v Posočju ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Po pojasnilih vodje projekta z inštituta in arhitekta Boštjana Cotiča so želeli vzpostaviti nove povezave za manj znane in obiskane kraje ter poiskati odgovor na centralizacijo in prezasedenost trenutne turistične ponudbe, kar predstavlja globalno težavo. Obe novi poti vas popeljeta iz mestnih središč v naravo, lahko si ju ogledate sami, z vodstvom ali virtualno.

NAŠ POGOVOR

Nadja Velušček je bila profesorica slovenščine in italijanščine na srednjih šolah v Novi Gorici in (stari) Gorici. Že od otroštva jo je zaznamovala meja, ki je postala tudi osrednja tema njenih dokumentarnih filmov, za katere je prejela več uglednih nagrad. Ustvarja jih skupaj s hčerko Anjo Medved, ki je diplomirala iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je ženska z izostrenim posluhom za dogajanja v današnjem svetu. Ni ji vseeno, kaj se dogaja in kakšen svet bomo zapustili potomcem.

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor

Ob praznovanju predstavljajo zgodbe o 120 predmetih z območij, ki jih pokriva muzej. Muzej na leto obišče okrog 170.000 ljudi. Ta mesec se je začel projekt Gremo mi po svoje, pri katerem sodeluje šest mariborskih javnih zavodov, ki bodo ovrednotili pomen le-teh v kulturnem življenju Podravja. Že zdaj pa vzbujata pozornost projekt Mesec mode v muzeju in instalacija Grajski vas gledajo, ki predstavlja najeminentnejše kose iz zbirke oblačilne kulture. To je ena najpomembnejših zbirk muzeja, saj obsega 10.000 kosov. Dogodki ob častitljivi obletnici bodo sledili do konca leta. Že aprila pa bo koncert skladb Franza Liszta, s katerim muzej zaznamuje osrednji glasbeni dogodek Maribora v 19. stoletju.

Kultura

Vinko Möderndorfer je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sodeloval je z različnimi gledališči, dela pa tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. Do danes je zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo. V knjižni obliki je objavil več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo, s katerim nagovarja vse generacije, je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Grumovo, Rožančevo, Župančičevo in Ježkovo nagrado. Bil je tudi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.

MUZEJI

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130 let delovanja

Praznovanje so začeli že lani, ko so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130. obletnici muzeja, ki bo na ogled do konca leta. Ministrstvo za kulturo napoveduje obnovo grajske žitnice, kjer naj bi prostor našle arheološke najdbe. Praznovanje bo potekalo vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno akcijo muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije naprej, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Osrednja slovesna akademija bo potekala 22. septembra.

Kultura

Arhitekt Andrej Lodrant je maja lani praznoval 90. rojstni dan in je eden poslednjih še živečih arhitektov, ki so bili študentje pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku. Na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani je prišel študirat iz Koroške, po diplomi se je vrnil tja in oral arhitekturno ledino v koroški krajini ter jo vidno zaznamoval. Uspešno se je spopadal s številnimi vejami arhitekture – od urbanizma do projektiranja objektov, notranje in celo knjižne opreme. Prosili smo ga, da nam predstavi svojo življenjsko zgodbo, delo in spomine na Plečnika, ker ga je poznal »iz prve roke«.

POSVEČENO

Leto Kajuha, Ravnikarja in Tavčarja

Vlada je letošnje leto razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Tako bodo zaokrožili dogajanje, ki je potekalo že lani, ko smo zaznamovali stoletnico Kajuhovega rojstva (13. 12. 1922). Mladi pesnik je bil glasnik slovenskega naroda, za katerega je delal z vso ljubeznijo, besedo in dejanji, trpel je in izkrvavel. Padel je 22. februarja 1944 v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.

Kultura

Slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikograf, leksikolog, publicist in urednik Janez Keber je obogatil slovenski kulturni prostor s svojim izjemnim raziskovalnim delom. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij. Svoje delo pa je znal popularizirati in približati širši javnosti. Kar 16 let ste lahko poslušali njegovo rubriko Iz priimkovne delavnice na nacionalnem radiu, enajst let brali časopisno različico Iz zakladnice priimkov v Dnevniku. Še pred tem je v letih od 1992 do 2002 razlagal priimke v rubriki The Origin of Slovene Surnames v reviji Slovenija, reviji za slovenske izseljence v tujini.

Obnovljeni del pročelja Narodnega muzeja

Ob 201. obletnici ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, sta se na svoje mesto na pročelju muzejske palače vrnili alegoriji umetne obrti in dela (poljedelstva). Novi kopiji so izdelali v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Fasado muzejske stavbe so nekoč krasile upodobitve štirih alegorij. Upodabljale so tri temeljne vede, zastopane v muzeju: zgodovino, naravoslovje in umetno obrt oziroma umetnost. Alegorija dela (poljedelstva) med njimi ni samo zaradi obeležitve delavnosti, ampak je tudi zahvala Kranjski kmetijski družbi, ki je v prvih desetletjih obstoja bedela nad muzejem. Vse štiri kipe bomo na muzejskem pročelju lahko občudovali že prihodnje leto.

Kultura 

Tanja Tuma je že dve leti predsednica Slovenskega centra PEN, mednarodnega združenja pesnikov, pisateljev in publicistov, prej pa je veliko let vodila Ženski odbor centra Mira. Aktivna je še pri mednarodnem odboru Pisatelji in pisateljice za mir, še posebej v delovni skupini za Balkan. Sodelovala je v raznih komisijah in žirijah, povezanih s knjižno produkcijo, med drugim v Komisiji za pridobitev naziva Ljubljana – Unescovo mesto literature, pa v programskem svetu Foruma slovanskih kultur. Veliko vlogo ima tudi pri pripravi letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, ker je predsednica upravnega odbora sejma. Poleg tega je napisala več odmevnih knjig in ustanovila svojo založbo. Neutrudno se bori za promocijo knjig.