Rogaška Slatina se poklanja Eli Peroci

Priljubljena slovenska pisateljica se je v tem mestu rodila pred sto leti. Že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon  z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je izšla leta 1955, je postala zelo priljubljena med otroki. Z naslednjimi knjigami, med katerimi je tudi Muca Copatarica, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena dela so vzbudila zanimanje tudi zunaj naših meja, prevedena so v več svetovnih jezikov. Motive zanje je jemala iz vsakdanjega življenja, začinila pa jih je s precejšnjo mero fantazije.

Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.

Plečnikovo leto

V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.

GLEDALIŠČE

To noč sem jo videl

Od 22. do 27. januarja si boste v Cankarjevem domu lahko ogledali zanimivo predstavo, nastalo po istoimenskem Jančarjevem romanu, ki jo je dramatiziral in režiral Janez Pipan. Nastala je v SNG Maribor z mednarodno zasedbo igralcev iz dunajskega Burgteatra in Jugoslovenskog dramskog pozorišta, kar je smiselna posledica vsebine romana, saj pet pripovedovalcev različne narodnosti razkriva pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, ki jo uprizarja prvakinja mariborske drame Nataša Matjašec Rošker. Veronika je resnična oseba iz preteklosti, njena zgodba je znana, resnica pa zakopana, kot sta bila zakonca Zarnik (Hribar). Tako kot pisatelj jo tudi režiser postavlja v polje skrivnosti, vam pa prepuščata možnost, da si ustvarite svojo Veroniko.

Po srečnem naključju sovpadata visoki življenjski jubilej prvakinje Mestnega gledališča ljubljanskega Jožice Avbelj in 70. obletnica te gledališke hiše, zato jo je direktorica Barbara Hieng Samobor povabila, da sama stopi na gledališki oder v monodrami Le en smaragd, ki jo je posebej zanjo napisal Jaka Smerkolj Simoneti in si jo lahko ogledate na Mali sceni MGL. Sicer pa je gledališka in filmska igralka ter profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v svoji dolgoletni karieri nanizala veliko nepozabnih vlog.

FILM

Erotikon z Ito Rino in novo glasbo

Erotikon češkega režiserja Gustava Machatyja je velika klasika, po mnenju mnogih ljudi tudi eden najlepših evropskih nemih filmov. Predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo. Povabili so jo tudi v Hollywood, a je vabilo odklonila. Film ima čudovito glasbeno spremljavo, kajti Slovenska kinoteka je pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro, sedem glasbenikov jo bo izvajalo v živo. Predstavili so se že na festivalu Dnevi nemega filma v Pordenonu in doživeli ovacije. Filmski in glasbeni dogodek bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 29. decembra.

Izposoja slovenskih filmov na zahtevo

Klasični in novejši slovenski filmi so na voljo za izposojo na prenovljenem portalu RTV365. Da jih boste lažje našli, so jih razporedili po žanrih, poseben prostor pa so dobili festivalski nagrajenci. Radioteleviziji Slovenija se je pridružil Slovenski filmski center. Direktorica Nataša Bučar pravi, da sta se povezala dva naravna partnerja. »Očitno je moral dozoreti čas, svoje je naredila še epidemija, ob zaprtju kinodvoran smo se zavedeli, kako je pomembno narediti tako izposojo in in tako je nastala Filmoteka.« Urednik je filmski strokovnjak Urban Tarman, ki bo skrbel za rastočo ponudbo. Najem filma za 14 dni bo stal 2,90 evra.

Le redko srečamo človeka, ki je tako zanimiv, ustvarjalen in poln nasprotij, kot je Tomaž Domicelj. S kitaro in svojimi besedili je protestiral veliko prej, preden so se pojavili Pankrti ali raperji. Ko je izbiral avtomobile, je izbral dve skrajnosti, najprej wartburg, za 40. rojstni dan pa si je kupil unikatni športni avtomobil Panther Kallista, s katerim še vedno zagrmi po Sloveniji. Verjel je, da bodo vinilne plošče obstale, ko so jim vsi napovedovali konec, in jih zbiral ter kupoval, tako da ima veliko zbirko, in res so spet aktualne. Njegova zbirka pivskih podstavkov je velikanska, na policah pa se mu je nabralo že 754 steklenic viskijev, v zadnjih letih je presedlal na doma pripravljene marmelade.

GLASBA

Hči polka v mariborski operi

Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.

Narodni muzej Slovenije (NMS), prvi in najstarejši muzej na Slovenskem, letos praznuje 200. obletnico. Zaznamujejo jo z več pomembnimi dogodki, med drugim bodo izdali znanstveno monografijo o muzeju, pripravili razstavo na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, osrednji dogodek pa je razstava Zlata sled, izjemna v svoji lepoti in načinu prikaza številnih umetniških del in dragocenih predmetov, narejenih iz zlata ali pozlačenih. Ogledate si jo lahko do 2. maja 2022.

O zlatu ima vsak človek svoje mnenje, za nekatere je le dragocenost, lepota, želja imeti kak kos nakita, za druge je prekletstvo, povezano z zgodovino, kolonijami in izkoriščanjem delavcev v rudnikih zlata. Toda priznati moramo, da je zlato eden najdragocenejših materialov, iz katerih so izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled, visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. »Prav zato smo se odločili, da koncept naše razstave ne bo kronološki, ampak smo ga razdelili v štiri segmente:...