FILM

Dedek gre na jug

Režiser (tudi scenarist, skladatelj, montažer in igralec) Vinci Vogue Anžlovar je že kot študent zaslovel s filmom Babica gre na jug. Po 13 letih in zaradi znanih koronskih zapletov na snemanju smo zelo dolgo čakali na njegov film o dedku, za katerega pravi, da ni nadaljevanje prvega. Tokrat gre za zgodbo o dveh ostarelih glasbenikih (igrata ju Boris Cavazza in Vlado Novak), ki se v begu pred boleznijo in iskanju izgubljene ljubezni ter življenjskega smisla odpravita na jug. »Kot vsi moji filmi je tudi ta povezan z ljubeznijo, sanjami in iskrenim prijateljstvom,« je večkrat povedal režiser. Vpeta sta v napeto zgodbo, v kateri se vse vrti okoli Esme, igra jo Zala Đurić, ob njej pa več vrhunskih igralcev iz širše regije. Ogledali si ga boste lahko na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kasneje pa v naših kinematografih.

Kultura 

Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štiridesetih letih ustvarila zares velik opus kostumografije za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.

Tako kot zdaj mlajši smo tudi srebrna generacija in vsi vmes odraščali in uživali v razkošju barv, domišljiji, duhovitosti, čudežih in skrivnostih likov, ki jih je v svojih ilustracijah upodobila akademska slikarka Ančka Gošnik Godec. Vselej nam je ponujala lep in prijazen svet in verjetno so prav zato njene ilustracije še zdaj globoko usidrane v naši zavesti. Naj bo to Muca Copatarica, ki smo jo prvič spoznali leta 1957 in so jo še lepšo ponatisnili že v 150.000 izvodih, pa Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije in veliko drugih, ki so jih izbrali iz njenega bogatega in razkošnega opusa, ta obsega okrog 120 knjig, in predstavili v antologiji Zlata ptica. Veliko njenih del je preraslo v umetnine. Opozori pa, da je bila to dolga pot.

Obnova Plečnikovega avditorija v Tivoliju

V letu, ko praznujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, obnavljajo njegov avditorij v ljubljanskem parku Tivoli. Arhitekt je leta 1933 v osi sprehajališča po grških vzorih uredil poletno gledališče z avditorijem, kjer je do sredine šestdesetih let deloval poletni kino, ki se ga radi spominjajo vsi Ljubljančani in tisti, ki so študirali v Ljubljani. Potem so ga odstranili in zatravili. Čez čas so našli njegove ostaline in se na Mestni občini Ljubljana odločili za rekonstrukcijo, ki bo končana predvidoma do konca letošnjega...

Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije, je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in izviren avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo od rocka do jazza, preizkušal se je celo v rapu, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.

Utrinki iz kulturne ponudbe nekaterih poletnih festivalov

34. mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba Slovenije

V Ustanovi Imago Sloveniae – Podoba Slovenije že 34. leto zapored kot nevladna in neprofitna organizacija pripravljajo brezplačno dostopne kulturne dogodke na visoki ravni po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. To jim uspeva s trdim delom, ker donatorje in sponzorje pridobivajo sami, dobro sodelujejo s tujimi ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili raznolik glasbeni izbor od klasike in predstavitve mladih talentov do jazza in etno glasbe.

Butični založnik in zasebni galerist, strasten zbiratelj domoznanskega gradiva, iskalec prezrtih osebnosti Primož Premzl je nekaj čisto posebnega na slovenski kulturni sceni. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Najpomembnejši pa je njegov žlahtni entuziazem, s katerim opravlja svoje založniško poslanstvo. Brez tega bi bilo marsikaj izgubljeno in nedostopno.

Premzlovo zbirateljstvo izhaja iz zbiranja sličic v otroštvu, filatelističnega in numizmatičnega navdušenja v osnovni in srednji šoli, v sredini osemdesetih let pa je začel resno zbirati še drugo gradivo. In postal je založnik. »Naključno srečanje z likovnim in tehničnim urednikom pri Pomurski založbi Francem Mesaričem, sicer znanim prekmurskim slikarjem in grafikom, leta 1992 je bilo prelomno za mojo prihodnjo poslovno pot. Ponudba Pomurske založbe, da pri njih izdam svojo prvo knjigo, je pripeljala do tega, da sem kmalu zatem svojo pot nadaljeval kot samostojni založnik. Odkrivanje preteklosti me povezuje z mojimi predniki, brez katerih ne bi mogel početi tega, kar počnem že skoraj štirideset let.« Do zdaj je založil in izdal v svojem Umetniškem kabinetu 56 zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških knjig.

GLASBA

Praznovanje: 70 let Ljubljana Festivala

Streha nad poletnim gledališčem Križank je popravljena, tako da bodo Križanke spet osrednje festivalsko prizorišče. Festival 21. junija začenja Poletna noč, ki bo posvečena slovenskim pesnicam in pesnikom ob 60. obletnici Slovenske popevke. Napovedujejo simfonične in komorne koncerte, operne in baletne predstave ter muzikale. Prišlo bo kar sedem tujih orkestrov pod taktirko največjih dirigentov. Med njimi so Orkester Zahodno-vzhodni divan, ki ga vodi  Daniel Barenboim,  Simfonični orkester iz Pittsburgha pod vodstvom Manfreda Honecka ter...

Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022

Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.