PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI

Štiriinšestdesetletni gospod je prebolel možgansko kap. Po zdravljenju v bolnišnici je rehabilitacijo nadaljeval v zdravilišču. V kratkem bo prišel domov in ženo skrbi, kako bo z oskrbo doma. Po bolezni je ostala šibkost levega dela telesa. Hodi s pomočjo fizioterapevtke na kratke razdalje, pri oblačenju potrebuje manjšo pomoč. Hrani se sam, vendar se mu hrana pogosto zaletava. Je pa še zelo utrujen. 

Pri boleznih, ki puščajo trajne posledice, je prihod domov poseben izziv. Dokler poteka zdravljenje v bolnišnici, upamo, da bo ozdravitev popolna. Če ni, se tolažimo, da se bo s prihodom domov vse uredilo. Prihod v znano okolje med ljube osebe in stvari je pomemben dejavnik pri izboljševanju zdravja. Vendar pri bolezni, kot je možganska kap, določene posledice ostanejo za vedno. Najhitreje se popravljajo v prvih treh do šestih mesecih, vendar je izboljšanje mogoče tudi kasneje. Ob poznavanju bolezni in razumevanju posledic se je veliko lažje izogniti pastem, ki jih v družino prinašajo spremenjene vloge posameznikov. A bolniku smo lahko opora le, če poskrbimo tudi zase. 

KAJ POVZROČA BOLEČINE V NOGAH?

Bralka je pred desetletji utrpela poškodbo hrbtenice. Potem se je močno zredila. Pred desetimi leti so ji odkrili sladkorno bolezen, kasneje še obrabo levega kolena. Zdaj se je pojavilo še mravljinčenje v prstih na nogah in pekoča bolečina v obeh stopalih, ki se širi proti stegnu. Noge ima zatečene, na levi goleni ima manjšo rano. Gleženjski indeks je normalen. Ali je vzrok v venah? Osebna zdravnica jo je napotila k nevrologu.

Bralka ima cel mozaik bolezni, ki povzročajo bolečine v nogah. Vsaka izmed njih ima določene simptome, ki se lahko med sabo prepletajo, skupaj pa lahko seveda povzročajo hude težave. Obolenja hrbtenice navadno povzročajo enostranske težave. Bolečine so lahko pekoče ali tope, pojavljajo se mravljinčenje, občutek hladnih nog in šibkost mišic. Pri obrabi kolena so značilni bolečina v sklepu pri premikanju, jutranja okorelost, oteklina, občutek toplote v sklepu. Kronična bolezen ven ima celo vrsto vidnih sprememb kože, bolečino, ki se sprva kaže kot občutek težkih nog, postopoma spremljajo srbenje, bolečina v poteku ven, nemirne noge in nočni krči. Pri bralki so izključene samo hujše arterijske motnje prekrvitve.

HUDA SLABOKRVNOST

Zaradi izredno hude utrujenosti pri nedeljskem izletu je 57-letna bralka samoplačniško opravila pregled krvne slike v bližnjem laboratoriju. Naročili so ji, da se mora z izvidi oglasiti pri svojem zdravniku. Zanima jo, ali lahko opravi še kakšne preiskave, da bo čim prej odkrila vzroke slabokrvnosti. Težave, kot so kronična utrujenost, hitro bitje srca, občasne bolečine v želodcu in nespečnost, pripisuje odgovorni in stresni službi. Prizna, da ima zelo neredno prehrano, vendar z veliko zelenjave in sadja. V izvidih izstopajo vrednosti hemoglobina 78, število eritrocitov 2,5, MCV 110 in sedimentacija 45.

IZVID GASTROSKOPIJE

Dvainsedemdesetletna bralka je prejela izvid gastroskopije, ki jo je opravila zaradi stalnih bolečin v zgornjem delu trebuha, napenjanja in pogostih drisk. Zaradi kamnov so ji odstranili žolčnik. Približno teden jemlje Nolpazo, vendar ne čuti izboljšanja. V izvidu gastroskopije so opisani biliarni gastritis, žariščna metaplazija in atrofija sluznice antruma želodca, benigni želodčni polip, hiatus hernija in HP O. Sprašuje, kako nevarne so te spremembe.

PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka je prebolela možgansko kap. Zadnje čase ima težave s krvnim tlakom. Zjutraj je nizek (včasih 120 mm Hg), ki se po zaužitju zdravila še zniža. Pogosto ima tudi vrtoglavice. Ves čas jemlje enaka zdravila Prenesso 4 mg, Aspirin in Tulip. Nekje je prebrala, da lahko možgansko kap preprečimo tudi s pitjem kozarca tople vode pred spanjem. 

Po ishemični možganski kapi, ki je nastala zaradi ateroskleroze ožilja, lahko ponovno možgansko kap preprečimo z urejanjem krvnega tlaka (pod 130 mm Hg), holesterola (LDL pod 1,8 mmol/l), optimalnim zdravljenjem sladkorne bolezni in zdravim načinom življenja (prehrana, prenehanje kajenja, telesna dejavnost) ter rednim jemanjem predpisanih zdravil. Z upoštevanjem priporočil in ustrezno obravnavo ob nastanku bolezni lahko preprečimo več kot 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi. Žal večina prebolelih preneha jemati zdravila zaradi prebranih neželenih učinkov ali ker imajo ob meritvah krvnega tlaka ali pregledu krvi normalne vrednosti. Toda zdravila je treba ves čas jemati, ker so normalne vrednosti posledica jemanja zdravil. Ni pa nujno, da je odmerek ali način zdravljenja ves čas enak. Zato so potrebni pregledi krvi in pregledi pri osebnem zdravniku.

BOLEČINE V TREBUHU

67-letno bralko zanima vzrok bolečine v levem spodnjem delu trebuha. Še posebej se poveča pri gibanju in delu, močnejša je pri polnem mehurju. So dnevi, ko mora pogosto na vodo. Ker ji pri gibanju ali kihanju uide kakšna kapljica, nosi zaščitne vložke. Sluznica spolovila je suha in jo peče. Pogosto jo boli ledveni del hrbtenice. Opravila je ginekološki pregled, krvne in urinske preiskave, ultrazvočni pregled trebuha, pregled pri proktologu in rektoskopijo. Vsi izvidi so, razen bakterij v urinu, v mejah normale. 

BOLEČINA POD REBRI

Triinosemdesetletna gospa ima že nekaj let občasno, zdaj pa stalno zelo motečo bolečino pod desnim rebrnim lokom. Včasih vzvalovi in nabrekne ter pritisne na rebra. Ves čas se počuti utrujeno in slabotno. Čeprav veliko je, se ne more zrediti. Sprašuje, ali je mogoče, da ima trakuljo. Doma imajo že vseskozi psa ali mačko.

Včasih smo ljudem, ki so zelo veliko jedli, vendar ostali suhi kot trlice, rekli, da imajo prav gotovo trakuljo. Danes pri njih iščemo predvsem bolezni ščitnice, rakave bolezni ali izgorelost. Trakuljavost danes ugotovimo pri največ desetih osebah letno. Pa vendar …

LIMFEDEM 

Bralka ima težave zaradi enostranskega limfedema, ki je verjetno povezan s kroničnim venskim popuščanjem. Svetovali so ji povijanje z elastičnim povojem in zdravilo Detralex. Poleti zaradi vročine povoje težko prenaša. Oteklina je zato obsežnejša, trša in čez noč ne splahni. Zanima jo, ali obstajajo povoji, ki so lahko nameščeni več dni, in kakšno novejše zdravljenje njenih težav. 

Limfedem nastane zaradi čezmernega kopičenja vode, elektrolitov, beljakovin in še nekaterih drugih snovi med celicami tkiva, navadno v spodnjih udih. Limfne poti jih zaradi različnih vzrokov ne morejo odstraniti in odplaviti v krvni obtok. Vzrok so lahko prirojene motnje in najrazličnejše bolezni, ki ovirajo odtok limfe (poškodbe, vnetja, rakava obolenja) ali preveč obremenijo limfni sistem (kronično vensko popuščanje, bolezni jeter, ledvic). Limfedem se kaže kot oteklina, ki je sprva mehka in čez noč izgine.

TEŽAVE PRI ODVAJANJU BLATA

Bralki so se pred tremi meseci pojavile dodatne težave pri odvajanju blata, ki ga že vrsto let odvaja neredno. Najprej je opazila povečano količino odvajanja plinov skupaj s pojavom brezbarvne sluzi. Pred 14 dnevi je na blatu opazila kri, za katero meni, da je posledica hemoroidov. 

Manjša količina sluzi v blatu je običajna. Povečana količina je lahko posledica različnih bolezni. Sluz, ki se v večji količini pojavi na površini blata, običajno izhaja iz debelega črevesa, tista pomešana z blatom pa pri motnjah v tankem črevesu. Sluz iz debelega črevesa je brezbarvna, iz tankega pa rumena. Če je količina sluzi večja, lahko izzove potrebo po odvajanju, običajno tudi manjših količin blata. Povečana količina sluzi je lahko posledica stresa, dolgotrajnega zaprtja, vnetnih ali avtoimunskih bolezni, sindroma razdraženega črevesa, Cronove bolezni, zapore črevesja.

ODSTOP STEKLOVINE

Bralki je zaradi bliskanja pred očmi okulist postavil diagnozo akutni odstop steklovine in dejal, da bodo težave z očmi trajale še približno 14 dni. Skrbi jo, ker ima po tem obdobju ob spremembi svetlobe še vedno enake težave. Zanima jo, koliko je lahko telesno dejavna in kolikšna je nevarnost, da pride do odstopa mrežnice.

Za razumevanje odstopa steklovine bom opisala samo dva dela očesa, ki sta pri tej spremembi ključna: steklovino in mrežnico. Steklovina, ki je pretežno iz vode, zapolnjuje zrklo. Želatinasto strukturo ji dajejo beljakovinske nitke. Očesu zagotavlja obliko, z napetostjo pa zlepljenost obeh plasti mrežnice, ki sta v tesnem stiku z zrklom. Mrežnica vsebuje čutnice za zaznavanje svetlobe in je ponekod zraščena na ovojnico steklovine. Z leti se steklovina spremeni in postaja vedno bolj tekoča. V očesu se ob tem občasno pojavijo motnjave v obliki drobnih pik, nitk ali plavajočih delcev, ki potujejo pred očesom, niso nevarne in ne vplivajo na vid.