ASPIRIN

Šestinsedemdesetletna bralka želi mnenje glede preventivnega jemanja Aspirina. V družini sta oče in mama v visoki starosti umrla za posledicami možganske kapi. Nima klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Ne jemlje nobenih zdravil, je telesno aktivna, ima normalno težo. Veliko njenih prijateljic pa ga zaradi preprečevanja ateroskleroze jemlje vsak dan. 

Aspirin (acetil salicilna kislina) je eno izmed najbolj uporabnih zdravil: učinkovito, poceni, glede na množičnost jemanja niti nima toliko pomembnih neželenih učinkov. V študijah so dokazovali njegov ugodni učinek na zmanjšanje pojavnosti srčnega infarkta, ne pa na večje preživetje. V višji starosti se poveča tveganje za krvavitve iz prebavnega trakta ali še bolj usodne krvavitve v možgane. Pri tehtanju koristi in škode je prevladalo priporočilo, da Aspirin ni zdravilo, ki bi bilo koristno za zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh z majhnim tveganjem zanje. Veseli ste lahko, da ste v tej skupini srečnežev, zato aspirina ne potrebujete.

BOLEČINA V NOGAH

82-letna bralka je pred meseci pri hitrem izstopanju iz avtomobila začutila hudo pekočo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se je širila v zadnji del stegna. Po nekaj dneh ležanja se je bolečina umirila. Ko je ponovno začela izvajati aktivnosti, se je pri hoji pojavila bolečina v mečih desne noge. Zdaj ne more brez počitka niti do bližnje trgovine. Ortoped je ugotovil samo začetno obrabo na hrbtenici. Zdravi se zaradi atrijske fibrilacije in visokega krvnega tlaka.

VELIKO ZDRAVSTVENIH TEŽAV

69-letna bralka, ki ima veliko zdravstvenih težav, je poslala pismo, v katerem prosi za razlago njenih diagnoz. Zdravi se zaradi epilepsije, ishemične bolezni srca, kroničnega gastritisa, ima trebušno kilo, ki je ni mogoče operirati. Komaj hodi, hitro se zadiha, otekajo ji roke in noge, boli jo želodec, hrbtenica in kolena. Leta 2015 je imela poseg na koronarnem ožilju. Noga, na kateri so vzeli žilo za žilni obvod, ji močno zateka. Ima razpokan jezik, da komaj je. Enkrat je opazila svežo kri v izpljunku. Ima občutek, da je zaradi starosti nihče ne jemlje resno.

NE ODLAŠAJTE S PREGLEDOM

Starejša bralka piše, da zaradi varnostnih ukrepov in strahu pred okužbo najraje ne bi šla na pregled k specialistu. Napotnico za nevrologa je dobila zaradi vrtoglavice, slabosti in motenj ravnotežja. V zadnjem mesecu je imela takšen napad samo enkrat za nekaj ur. Zdravi se zaradi višjega krvnega tlaka, a se počuti negotovo za hojo zunaj doma.

 Vem, da je takšnih dilem v današnjem času veliko. Ampak še vedno so tu druge bolezni in so lahko celo nevarnejše za zdravje kot covid-19. Zato moramo biti pozorni ob pojavu novih ali poslabšanju starih znakov bolezni. Osebni zdravniki so tisti, ki ocenijo, ali bolnik potrebuje pregled pri specialistih in kako je ta nujen. Zato jim moramo zaupati. Dopuščam možnost, da so (pre)nekatere napotitve k specialistom nepotrebne. Kako si drugače razlagati dejstvo, da veliko ljudi brez opravičila in kljub dolgim čakalnim dobam v zdravstvu enostavno ne pride na pregled. To se dogaja ves čas, tudi pred koronavirusom. Le-ta ne sme biti vzrok, da potrebnih pregledov ne opravimo. Tudi v bralkinem primeru menim, da mora na pregled. Težave, ki jih ima, so lahko tudi napoved možganske kapi.

NAPAD PROTINA

Bralec sprašuje, ali je mogoč zagon protina tudi brez povišane vrednosti sečne kisline. Zaradi še vedno prisotnih bolečin vsak večer vzame tableto Brufena. Ali je zaradi tega bolj dovzeten za bolezen COVID 19? Podobno vprašanje je postavila tudi bralka, ki jemlje zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka. 

Prva misel ob nenadnih bolečinah palca z znaki vnetja je presnovna bolezen protin (giht, putika). Kristali sečne kisline se nalagajo v sklepu in okolnem tkivu in povzročijo vnetje, najpogosteje palca na nogi. Predvsem v akutni fazi bolezni je sečna kislina v krvi lahko normalna. Zato jo je treba določati večkrat, v različnih časovnih obdobjih. Sprožilni dejavnik pri akutnem napadu je običajno prehranski prekršek, lahko tudi hud stres, okužba, stradanje ali nekatera zdravila (za odvajanje vode, aspirin). Zanesljivo diagnozo postavimo s prikazom uratnih kristalov v sklepni tekočini. Vse druge pogostejše bolezni, ki bi potekale s podobnimi spremembami na palcu, sva z bralcem ob pogovoru z veliko verjetnostjo izključila. Zato je kljub normalnim laboratorijskim izvidom diagnoza protina še najverjetnejša.

SUH IN DRAŽEČ KAŠELJ

80-letna gospa je bila zaradi kašlja pri svoji zdravnici. Opravili so laboratorijske preiskave (tudi na koronavirus) in slikanje pljuč. Ugotovili so, da gre za virusno vnetje in ji priporočali zdravljenje z analginom in lekadolom. Po enem tednu še vedno kašlja. Zanima jo, kako naj ublaži suh in dražeč kašelj, ki jo moti predvsem ponoči. Vročine nima, bolečin v mišicah ali glavobola ni. Ne jemlje nobenih drugih zdravil in nima kroničnih bolezni.

Enotedenski kašelj pri okužbah dihalnih poti ni nič nenavadnega. Prav letošnje okužbe so potekale z dolgotrajnim kašljem. Navadno po tednu dni suh kašelj preide v »mokrega« z izkašljevanjem. Pomembno je, da pijemo dovolj tople tekočine, navadno čaj. Zakaj je bila gospa zdravljena z obema zdraviloma, ne morem soditi. Res je, da ima analgin več protivnetnega delovanja. Po enem tednu zdravljenja lahko jemanje le-tega ukine. Tudi lekadola ob odsotnosti vročine ali bolečin ne potrebuje več. Pripravkov za boljše izkašljevanje ali pomiritev kašlja je na trgu veliko. Sama prisegam na trpotčev sirup in inhalacije s toplimi prevretki mešanic domačega čaja. Pri suhem, dražečem, predvsem pa nočnem kašlju sem nekaterim z dobrim uspehom zvečer predpisala pholcodin. Priznam pa tudi, da se pri starejših ljudeh bolj zgodaj odločam za antibiotike. Z leti dela dobiš občutek, kdaj jih predpisati tudi ob neupoštevanju z dokazi podprte medicine.

KRONIČNA BOLEČINA V HRBTENICI

71-letna bralka, ki je bila pred 30 leti operirana na hrbtenici, sprašuje, kako naj se reši neznosnih bolečin. Po operaciji se je zmanjšal samo občutek bolečine v nogi. Z leti se je ta širila vzdolž celotne hrbtenice. Ponoči ne spi, ne upa si v trgovino, ker ne ve, ali bo zmogla priti nazaj. Trideset let jemlje enaka protibolečinska zdravila, ki ji zadnja leta ne pomagajo več. Samo poleti, ko gre z upokojenci na morje, nima bolečin.  

Ob takih vprašanjih smo zdravniki običajno nemočni in ne znamo povedati, kako naprej. Oseb s kronično bolečino je ogromno, po podatkih jo ima vsak peti prebivalec v Evropi. Bolniki krožijo med različnimi specialisti, ki vsak po svojih močeh poskuša dokazati, za kaj gre, in pomagati z različnimi terapijami. Dokazljive spremembe pa pogosto niso v skladu s težavami. Nekateri imajo hude težave z minimalnimi slikovno vidnimi obrabami skeleta, spet drugi ob hudih spremembah živijo normalno življenje. To je tudi vzrok, da posameznikom ne verjamejo in njihove težave jemljejo kot pretiravanje. Zaznavanje in občutenje bolečine sta različna in individualna, prav tako tudi vpliv le-te na kakovost življenja. Za bolnike s kronično bolečino moraš imeti veliko posluha, potrpljenja in časa, ki ga je v ambulantah na vseh nivojih premalo. Predpis zdravil je izhod v sili in občutek, da si vsaj nekaj naredil.

TEŽAVE S SPORAZUMEVANJEM

80-letna bralka živi sama z enako starim možem, njuna največja težava pa je sporazumevanje. Mož je naglušen in ima slušni aparat, ki ga uporablja le, ko gresta v družbo in ko pride kdo na obisk. Sicer pa so njuni pogovori na meji vpitja, televizijo in radio poslušata pri veliki glasnosti, kar jo zelo moti. Ker se pogosto ne razumeta, se vedno manj pogovarjata in vedno več pregovarjata. Sprašuje, kako naj rešita ta problem.

Ker imam sama težave s sluhom in kar nekaj izkušenj z uporabo slušnih aparatov, si slikovito predstavljam takšno življenje. Uporaba slušnih aparatov še zdaleč ni enostavna. Najprej je treba sprejeti dejstvo, da povrnitev sluha z njimi ni idealna in je potrebno veliko prilagajanja pri poslušanju, govoru in načinu pogovora z ljudmi, ki jih uporabljajo. Za to so potrebni čas, stalna uporaba obeh aparatov, potrpljenje uporabnika in tistih okoli njih. Seveda sta pomembni tudi kakovost in nastavitev aparatov pri strokovnjakih.

BOLEČINA MED LOPATICAMI

82-letna bralka sprašuje za vzroke pekoče bolečine med lopaticami, ki se pojavi v popoldanskem času in je odvisna od gibanja. Včasih jo tako močno zbode, da ji zastane dih. Osebna zdravnica meni, da izvirajo iz hrbtenice. Protibolečinskih zdravil še ni začela jemati. Zanima jo, ali bi lahko bila bolečina posledica bolezni pljuč ali srca. Zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, nima sladkorne bolezni in povišanih maščob v krvi. Izvidi krvi so bili normalni. Ponoči še kar dobro spi. Ima dober tek, zanika slabosti, bruhanje, zgago, hujšanje, slabo počutje. Vsak dan kuha, ima manjši vrt, s prijateljicami rada poklepeta.

PISKANJE IN ZVENENJE V UŠESU

Bralka piše, da so se pri 80-letni mami pojavila piskanje, šumenje in zvenenje v ušesu. Podnevi jih sliši občasno, ponoči je zvok zelo moteč in povzroča nespečnost. Specialist za ušesa, nos in grlo je postavil diagnozo tinitus in jo napotil še na pregled k nevrologu. Mama je drugače zdrava. Približno leto dni jemlje dvojna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Hčer zanima, ali obstajajo zdravila, ki bi omilile mamine težave.

Tinitus je zaznavanje določenega zvoka (piskanje, šumenje, pokanje) v ušesih ali glavi, ki ga v resnici ni v okolici. To težavo ima okoli 15 odstotkov odraslih in narašča s starostjo. Ker se osebi običajno poslabša sluh, ga povezujemo z okvarami različnih delov notranjega ušesa pa tudi z nekaterimi obolenji, predvsem s spremembami na vratnih žilah (zožitve in različne nepravilnosti ožilja). O takšnih težavah tožijo tudi bolniki pri hudi zožitvi aortne zaklopke in boleznih s povečanim utripom srca (slaba kri, bolezni ščitnice). Običajno takrat šum pulzira v ritmu srca. Neredko težave lahko povzročajo zdravila, na primer nekateri antibiotiki, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije, alergije.