Kako živijo pri sosedih

V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se žal pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje v Franciji. Osrednji vzrok za proteste pa je pokojninska reforma, še zlasti spremembe, kot sta dvig upokojitvene starosti z 62 let na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno. Zato nas je zanimalo, kako živijo upokojenci v naših sosednjih državah.

Preden »skočimo« na obisk k upokojencem v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, pa vseeno za hip ostanimo v Franciji. Tamkajšnja vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Emmanuela Macrona, uradno napovedala na začetku letošnjega leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul. Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate in številne druge. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Prav zaradi dogajanja, povezanega s spremembami pokojninske reforme in dobesedno grozečimi napovedmi o možnem sesutju pokojninskega sistema v Franciji, so razmišljanja o razmerah in stanju pokojninskega sistema postala vse glasnejša tudi pri slovenskih sosedah.

Aktualno

V državah Zahodnega Balkana (Albanija je izvzeta) upokojenci predstavljajo precejšnji delež prebivalstva. Bosna in Hercegovina, Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so države, od katerih ima vsaka svojstvene težave. Mladi se iz držav izseljujejo, gospodarstvo usiha, upokojenci pa vse bolj postajajo talci razmer.

Zagotovo ni narobe začeti z okvirom, ki ga določajo povprečne plače. Te so na Zahodnem Balkanu različne in še zdaleč ne dosegajo povprečnih plač v Sloveniji in na Hrvaškem, ki prednjačita s povprečnimi plačami nad tisoč evri. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji pa te znašajo med 450 in 730 evri. Seveda podatek o povprečnih plačah ni povsem idealen kazalnik življenja v državi, je pa okvir, znotraj katerega je največkrat določen okvir življenja upokojencev.

Kako živijo pri sosedih

Uradni rezultati zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem so bili dokaj presenetljivi. Najprej zaradi dejstva, da ima država uradno kar za skoraj deset odstotkov manj ljudi kot pred desetimi leti (letos jih šteje le 3.871.833, kar je za 413.056 manj od prejšnjega popisa), pa tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška hitro starajoča se družba. Že skoraj polovica prebivalcev, natančneje 44 odstotkov, je namreč starejša od 50 let. Demografi napovedujejo, da bo slika v manj kot desetih letih še slabša, saj bosta statistično na 3,4 starejšega prebivalca »prišla« le dva mlada. Poleg vsega so vse glasnejša opozorila, da je vzdržnost pokojninskega sistema na prelomni točki.