Zakaj so letošnji upokojenci še brez dokončnih odločb?
Sredi junija so bili letošnji upokojenci še vedno brez dokončnih odločb o višini pokojnine. Zaradi tega so mnogi negodovali spričo po njihovem mnenju nedopustne zamude. Vedeti pa je treba, da je začasne odločbe, ki jih dobijo vsi, ki se upokojijo v začetku leta, mogoče nadomestiti z dokončnimi šele takrat, ko so za to leto znani valorizacijski količniki. Količnike pa v soglasju z ministrom za finance določi in objavi minister za delo, družino in socialne zadeve, ki pa letos tega še ni storil.
Kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog
V rubriki Vaša pisma Tone Premk iz Starega trga komentira prispevek z naslovom »Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?« in predlaga, da povemo, kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog. Ne verjame, da se bodo po novem pokojnine uskladile tako, da bi se znižale previsoke pokojnine in da bi tako odpravili razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih.
Zato tokrat pojasnjujemo, kaj o usklajevanja predvideva omenjeni predlog zakona, kako je bilo usklajevanje urejeno v prejšnji zakonodaji in kako v zdaj veljavni.
VAŠ SVETOVALEC – Milena Paulini - junij
Razpolaganje s pokojninski prejemki
Bralec B. Z. iz Prekmurja piše, da stanuje v domu upokojencev. Ker je bil slabega zdravja in ni imel ožjih sorodnikov, je pisno pooblastil zaposleno osebo v domu, da razpolaga z njegovimi pokojninski prejemki, ki pa so skoraj v celoti šli za kritje oskrbnih stroškov in za določene dodatne storitve. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.
VAŠ SVETOVALEC – Janez Tekavc -junij
Dedovanje otrok iz dveh zakonov
Bralka se je pred leti ločila od nekdanjega moža, s katerim sta imela dva otroka, in si razdelila premoženje. Mož je s tem denarjem in z drugimi dohodki zgradil novo hišo, ki pa jo je takoj prepisal na otroke, ki jih je imel z novo ženo. Bralko zanima, ali sta po nekdanjem možu upravičena dedovati tudi njuna otroka.
Vsi otroci so upravičeni dedovati po svojih starših ne glede na to, ali so rojeni v času zakonske zveze ali zunaj nje. Na njihovo pravico dedovanja tudi ne vpliva morebitna kasnejša ločitev staršev niti ne nova zakonska zveza ali novi otroci. Ob smrti moža naše bralke bodo tako po možu dedovali otroci iz prvega zakona, otroci iz drugega zakona in zakonec, s katerim je bil poročen ob svoji smrti. Če zakonca ne bo, bodo dedovali le otroci. Vsi pa dedujejo po enakih delih. Predmet dedovanja bo vse, kar bo imel mož v lasti na dan svoje smrti. Predmet dedovanja je lahko tudi hiša, ki jo je zgradil v drugem zakonu. Če je bila hiša otrokoma iz drugega zakona podarjena, lahko otroka iz prvega zakona uveljavljata prikrajšanje nujnega deleža ter posledično zmanjšanje vrednosti darila. Do tega lahko pride, če preostalo premoženje – zapuščina ne bi zadostovalo za kritje nujnega deleža, ki pa znaša polovico zakonitega deleža.
Ustvarjalno in kritično o modernizaciji
Osrednja točka dnevnega reda majske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila razprava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je še ta mesec v javni razpravi. Svet vsekakor ni mogel mimo tako pomembnega zakona, še zlasti ne spričo dejstva, da so njegovi člani predstavniki različnih interesnih skupin - delodajalcev, sindikatov, upokojencev, vlade in zaposlenih v zavodu. Čeprav je bila razprava konstruktivna, je bila tudi polemična in kritična.
-
Po predlogu sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja varstveni dodatek ne bo več pravica iz tega zavarovanja. O tem, kakšna bo ureditev varstvenega dodatka, pa lahko domnevamo po predlogu zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je že v postopku sprejemanja.
V prejšnji številki smo na kratko predstavili predloge sprememb novega sistema obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja in pri tem opozorili, da v njem ni več državne pokojnine, drugačna pa naj bi bila tudi pravica do varstvenega dodatka. Ta pravica je od 1. februarja 2008 dalje urejena v posebnem zakonu, pred tem pa je sodila med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obe pravici naj bi v dosedanji obliki odpravili in ju prenesli v sistem socialnega varstva. Na ta način bi bil izpolnjen eden od ciljev modernizacije obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da je treba iz njega izločiti vse pravice in prejemke, ki so socialno-varstvene narave.
Uspešna politika temelji na soglasju
Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je zanimiv in iskriv sogovornik. Čeprav nima neposrednega vpliva na politično dogajanje v državi, pozorno spremlja domačo in mednarodno prizorišče, njegove ocene pa so plod temeljitega poznavanja razmer in bogatih izkušenj. Zanj je tudi značilno, da ne poudarja svoje vloge v pomembnih odločitvah. »Vselej sem skušal doseči kar najširše soglasje«, pravi. »V odločilnih trenutkih smo bili enotni o bistvenih vprašanjih, danes pa, žal, prevladuje politika, ki jo predvsem določajo posamični interesi in boj za prestiž«.
-
Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljno. To zavarovanje doslej ni zaživelo tako, kot je bilo predvideno. O razlogih, dejanskem stanju in predvidenih spremembah zakona sta spregovorila predsednik uprave Pokojninske družbe A mag. Peter Filipič in član uprave Skupna pokojninska družba Peter Krassnig. Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?
Verjetno ni bralca, ki še ne bi slišal za napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč konec marca posredovalo v javno razpravo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim udejanja minulo jesen predstavljeno modernizacija obveznega in dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Modernizacija je po ocenah strokovnjakov nujna, da bi lahko zagotovili finančno vzdržnosti tega sistema po letu 2020. Prilagoditve pa so potrebne že prej, in to kljub dosedanjim ugodnim učinkom prenove sistema, začete v letu 2000, ki pa še ni dokončana. Brez dodatnih sprememb naj bi po napovedih uresničevanje pokojninskega sistema zašlo v velike težave!
Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD
Svet pokojninskega zavoda je na zadnji seji v začetku aprila razpravljal o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). ZPIZ je pokazal velik interes za načrtovano preoblikovanje, saj skladno z zakonom tudi KAD financira obvezno pokojninsko zavarovanje. Kapitalski sklad PIZ je bil ustanovljen leta 1992, da bi zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprva je bil njegov »lastnik« ZPIZ. Upravljal ga je upravni odbor, strokovno pa vodil poseben sektor skladov znotraj strokovne službe. S spremembo pokojninske zakonodaje leta 1996 pa je postal samostojna pravna oseba - delniška družba (KAD PIZ), a z enakim poslovnim namenom. Njegov edini ustanovitelj in delničar je postala Republika Slovenija. Svoje poslanstvo je KAD v dosedanjem obdobju deloma že izpolnil, saj je ZPIZ (upoštevaje prispevek, ki naj bi mu ga zagotovil v letu 2010), doslej prejel od sklada že blizu 500 milijonov evrov.
