-
Zveza društev upokojencev Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom »Pokojnine včeraj, danes, jutri. Na njej naj bi odgovorili na vprašanje, kako zagotoviti dostojno življenje ne le sedanje generacije upokojencev ampak tudi tiste, ki se bo upokojila čez 10 in več let. Vsi udeleženci so bili enotni, da bo takšno življenje lahko zagotovilo le obvezno pokojninsko zavarovanje (1.
O pokojnini za »polno« pokojninsko dobo
S pokojnino za »polno« pokojninsko dobo je bila v preteklosti mišljena starostna pokojnina, odmerjena ženski za 35 let, moškemu pa za 40 let pokojninske dobe. V obeh primerih je znašala 85 odstotkov pokojninske osnove. Sprva je bilo mogoče starostno pokojnino s tolikšno pokojninsko dobo uveljaviti ne glede na doseženo starost, pozneje pa je bila pogojena tudi z dopolnitvijo predpisane starosti (ženske 53, moški 58 let).
Odmera starostne pokojnine od leta 2000 dalje ni več omejena z najvišjim odstotkom in je torej lestvica odprta. To pomeni, da je odstotek za odmero starostne pokojnine tem višji, čim daljša je pokojninska doba. Pokojninska doba 40 let za moške je po veljavni ureditvi minimalna doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, ki je 58 let. Ženske pa s 35 leti pokojninske dobe pri najnižji možni starosti pokojnine sploh ne morejo več pridobiti. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo vse do leta 2014, se najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz leta v leto zvišuje (za 4 mesece), do leta 2013 pa se podaljšuje tudi minimalna pokojninska doba (za 3 mesece). Letos ženska izpolnjuje pogoje, če je dopolnila 37 let pokojninske dobe in 56 let in 4 mesece starosti.
Podpisan dogovor med ZDUS in ministrstvom za delo
Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak se je minuli mesec srečala z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom in sodelavci. Sogovornika sta na srečanju spregovorila o vprašanjih, pri katerih bosta Zveza društev upokojencev Slovenije in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sodelovala tudi v prihodnje, med drugim pri pripravi zakonodaje in različnih strateških dokumentov, ki zadevajo tudi starejše, pri iskanju posameznih rešitev in pri njihovem uresničevanju, pri iskanju novih oblik bivanja starejših, pri pridobivanju mednarodnih sredstev in pri izvedbi Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je postal že tradicionalen.
-
Zaradi februarske uskladitve se bodo pokojnine, ki so bile uveljavljene po 1. januarju 2008, zvišale za 3,5 odstotka, večina prejšnja leta uveljavljenih pa za 2,9 odstotka. Zvišanji veljata od 1. januarja dalje.
Z uskladitvijo pokojnin pa se spremenijo tudi najnižje in najvišje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova je po novem 535,51 evra, najvišja pa štirikrat več ali 2.142,04 evra. Navedena zneska ne pomenita najnižje oziroma najvišje pokojnine, kot ju nekateri še vedno skušajo prikazati. Uživalcu se pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove tedaj, kadar je njegova pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane na podlagi njegovih plač ali zavarovalnih osnov, v odstotku,...
Usmeritve ZDUS za nadaljnje delo
Na prvi letošnji seji upravnega odbora so največ pozornosti namenili predlogu programa dela za letos in s tem povezanim financam. Zveza društev upokojencev Slovenije ima, kot je znano, samo en stalen vir financiranja - denarni prispevek iz poslovanja upokojenskega hotela Delfin v Izoli, ki je lani znašal 130 tisoč evrov; drugi del financiranja pa je odvisen od odločitev sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znesek, ki ga vsako leto določi ZPIZ, je namenjen izključno rekreativnim in kulturnim programom. Lani je znašal 146 tisoč evrov.
Pogoji za varstveni dodatek v letu 2009
Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letošnjem letu zavarovanec izpolnjuje, če njegova pokojnina, ki se ji prišteje tudi tuja pokojnina ali dodatek, nižji od 422,20 evra (toliko znaša mejni znesek v letošnjem januarju), če zavarovančevi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov v letu 2008 niso presegli 422,20 evra na mesec ali 5.066,40 evra na posameznega družinskega člana na leto. Upravičenec pa mora izpolnjevati tudi premoženjski cenzus, na katerega vpliva vrednost premoženja uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov. Njegova vrednost se je v primerjavi z minulim letom povečala za 5,7 odstotka in tako znaša 23.684,78 evra.
Upokojenci bodo pravočasno dobivali pokojnine«
Iz pogovora z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem sledi ugotovitev o dobrem poslovanju zavoda v minulem letu. Med lanskimi dosežki posebej izstopa skrajšanje povprečnega časa reševanja zahtevkov s 85 na 66 dni, najpomembnejša letošnja naloga pa je prehod na elektronsko zajemanje podatkov o plačah in pokojninski dobi.
-
Zveza društev upokojencev Slovenije ne dobiva denarja iz državnega proračuna, njeno delo je v največji meri odvisno od denarja, ki ga zbere z aktivnostmi, to je s sodelovanjem v različnih državnih in mednarodnih projektih.Na seji upravnega odbora ZDUS so sprejeli sklep, da uvedejo »članarino« pol evra na člana, ki je že plačal društveno članarino. To »dodatno članarino« bo za svoje delo porabila ZDUS, DU po pokrajinah pa bodo posredovali priporočilo upravnega odbora, da po drugega pol evra na člana prispevajo za delo njihove pokrajinske zveze. Tako bi »članarina« za ZDUS in PZDU znašala en evro.
Pogoji upokojevanja v letu 2009
V letu 2009 je začelo veljati nekaj sprememb o pogojih za pridobitev nekaterih pokojnin in za njihovo odmero. Glavne spremembe zadevajo minimalne pogoje za starostno pokojnino, možnosti pridobitve starostne pokojnine pri nižji starosti, daljšo dodano dobo, višjo polno starost moških in spremembo pogojev za pridobitev družinske pokojnine.Minimalni pogoji za starostno pokojnino
Pismo ZDUS poslanskim skupinam
Zveza društev upokojencev Slovenije je vsem poslanskim skupinam poslala dopis, v katerem piše, da so upokojenci težko pričakali dan, ko je novoizvoljeni parlament začel delati.
Pokojninska in davčna reforma, lani pa še izbruh inflacije so polovico upokojencev in dvesto tisoč delavcev potisnili na rob preživetja. Zavoljo vse višjih življenjskih stroškov se tokovi pomoči obračajo in mlajše generacije že morajo vsak dan več prispevati za preživetje staršev.