Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je zadovoljen, da je kljub gospodarski krizi lani zavod dobro posloval, čeprav so se v drugem polletju prihodki od prispevkov nekoliko zmanjšali. Vendar izplačevanje pokojnin in drugih dajatev tudi v prihodnje ne bo ogroženo, saj mora država skladno z zakonom manjkajoči denar zagotoviti iz proračuna.

Na pokojninska vprašanja odgovarja: Milena Paulini

Opravljanje samostojne dejavnosti po upokojitvi

Bralka piše, da se je leta 2001, ko je dopolnila starost 53 let in 33 let in 6 mesecev pokojninske dobe, predčasno upokojila. Zdaj ima možnost, da se zaposli, zaposlitev pa še ni časovno določena, zato bi morala registrirati samostojno dejavnost. Zanima jo, ali to sme spričo statusa upokojenke in da je stara že 62 let.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije ali v tujini vnovič sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo ali nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu v tem času ne izplačuje pokojnina. Zakon tudi določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno.

Lastništvo stavbe

Krajani so s samoprispevkom in svojim delom pred leti zgradili stavbo, ki je bila namenjena delu več društev. Kasneje pa je bilo v zemljiško knjigo vpisano kot lastnik stavbe le gasilsko društvo, druga društva pa ne. Sčasoma je gasilsko društvo začelo prevzemati vse več prostora v stavbi, tako da ga ni več dovolj za druga društva in interesne dejavnosti. Bralca zanima, kaj lahko naredijo, saj se mu ne zdi prav, da stavbo, ki so jo krajani gradili skupaj, zdaj praktično zaseda le gasilsko društvo, ki drugim društvom določa zelo omejevalne pogoje uporabe prostorov, pri čemer se sklicuje celo na lastništvo.

Denacionalizirano premoženje

Bralka je v imenu pokojnih staršev ter bratov in sestra več let vodila postopek denacionalizacije. Pred kakim letom so bili končani vsi postopki, zdaj pa ji bratje in sestre nočejo povrniti stroškov in ji dati nagrade za zastopanje. Bralka je pričakovala, da bo dobila večji delež denacionaliziranega premoženja, saj brez njene prizadevnosti zahtevek verjetno ne bi bil niti vložen.

Bralka je bila sicer pooblaščenka bratov in sestra, v resnici pa je bila skrbnica premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije. S pooblastitvijo je prevzela obveznost, da bo za vse skupaj opravila določena dejanja, se pravi, da jih bo zastopala v postopku. Z imenovanjem za skrbnico za posebne primere pa je v resnici dobila pooblastilo, da lahko vodi postopke v imenu pokojnih staršev.

Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino

Bralka D. A. iz Koprivnice je stara 53 let in ima 33 let pokojninske dobe. Zanima jo, kdaj bo izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Želi, da bi pri izračunu datuma upokojitve upoštevali, da je zdaj kmetijska zavarovanka, pa tudi znižanje starosti zaradi vzgoje in nege dveh otrok.

Po zdaj veljavnem zakonu zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 58 let in 38 let pokojninske dobe. Ti pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine niso bili v celoti uveljavljeni in bodo začeli veljati šele po končanem prehodnem obdobju. Pogoj starosti se namreč vsako leto povečuje za 4 mesece, od leta 2002 dalje pa se povečuje tudi pogoj pokojninske dobe za 3 mesece na leto. Letos zavarovanka potrebuje za pridobitev pravice do starostne pokojnine starost 56 let in 8 mesecev, imeti pa mora tudi 37 let in 3 mesece pokojninske dobe. Zakon sicer zavarovanki omogoča, da izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi z znižanjem starostne meje zaradi vzgoje in nege otrok, zavoljo zaposlitve pred 18. letom starosti in zaradi zavarovalne dobe s povečanjem.

Vprašanje, kolikšne so pokojnine, je bilo in je čedalje bolj aktualno. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah pa se še pogosteje zastavlja. Zlasti zdaj tudi zaradi napovedane modernizacije sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posodobitev bo, če sodimo po objavljenih izhodiščih, pomembno vplivala na višino pokojnin, ki jih dobivajo zdajšnji upravičenci.

Nedvomno bodo učinki zaznavni tudi pri prihodnjih pokojninah, ki bodo, kot je mogoče razbrati iz gradiva o modernizaciji in iz nekaterih skopih informacij o dosedanjem delu pri pripravi nove zakonodaje. Zelo verjetno bodo tudi dosegljive pod drugačnimi pogoji in odmerjene z upoštevanjem novih, precej strožjih pravil.

Po letu 2000, odkar velja zdajšnja pokojninska zakonodaja, se iz leta v leto znižuje razmerje med plačami in pokojninami. Tako je še leta 2000 povprečna starostna pokojnina dosegala 75,3 odstotka plače, po zadnjih podatkih za leto 2008 pa le še 67,1 odstotka. To je bil tudi eden od namenov, ki jih je z novo pokojninsko zakonodajo ali reformo želel doseči zakonodajalec. Njegov cilj je bilo še zvišanje starosti ob upokojitvi in podaljšanje pokojninske dobe.

Vlada in analitiki vse bolj opozarjajo na finančno vzdržnost obveznega pokojninskega zavarovanja, saj mora država za njegovo likvidnost že zdaj zagotavljati čedalje več denarja. Zaradi predvidenih demografskih gibanj pa bo finančno stanje pokojninske blagajne še slabše. Vse daljše uživanja pokojnin kažejo že zdajšnji podatki o povprečni dobi prejemanja pokojnin, čeprav se je upokojitvena starost zviševala. Leta 2000 so v povprečju ženske prejemale starostne pokojnine 17 let in 1 mesec, moški pa 14 let in 9 mesecev, leta 2009 pa ženske že 21 let in 6 mesecev (4 leta in 5 mesecev več), moški pa 16 let in 7 mesecev (1 leto in 10 mesecev več). Ti podatki med drugim kažejo, da se ženskam življenjska doba podaljšuje bolj kot moškim. Na teh podatkih tudi temelji zamisel o izenačitvi upokojitvene starosti za oba spola.

Vdove vojaških zavarovancev, ki so uživale pokojnino po možu, ali svojo pokojnino, doslej niso imele pravice do dela vdovske pokojnine. Od 11. aprila 2009 dalje pa jim gre tudi ta pravica, če zaprosijo zanjo. Vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, potem ko je bil vložen zahtevek.

Del vdovske pokojnine se izplačuje v višini in obsegu, določenem v ZPIZ-1, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko je bila vložen zahtevek za izplačilo. Naj ob tem spomnimo, da lahko po uskladitvi pokojnin v februarju letos znaša del vdovske pokojnine največ 86,31 evra. Kolikšno bo v resnici izplačilo, pa je odvisno od višine lastne starostne ali invalidske pokojnine upravičenca.

Če ne bi bilo različnih socialnih prejemkov, bi pod pragom revščine živelo kar 23 odstotkov Slovencev. Zdaj je številka za polovico manjša, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so prepričani, da bodo zaradi predvidenih sprememb v zakonodaji deležni več pomoči zlasti tisti, ki jo res potrebujejo. Postopek uveljavljanja socialnih pravic pa naj bi bil hitrejši, lažji in predvsem bolj pravičen.

Ministrstvo je poslalo v javno razpravo tri nove zakone s področja socialnega varstva: zakon o socialno-varstvenih prejemkih; zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Predstavljamo nekatere izmed sprememb, ki naj ne bi zahtevale večjih stroškov, pač pa naj bi jih država uveljavila s prerazporeditvijo dosedanjega obsega sredstev. Z enotnimi merili in pogoji uveljavljanje posameznih pravic ter z novimi načini upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz...