Bralec je eden od etažnih lastnikov v stanovanjskem bloku. Pred časom je upravnik zaradi nesklepčnosti zbora stanovalcev razdelil med lastnike glasovnice o povečanju rezervnega sklada, saj je potrebno opraviti določena popravila, kar pa bo zahtevalo večja sredstva. Bralec je presenečen, ker je upravnik kljub temu, da je bila glasovnica le ena in je bilo na njej mogoče obkrožiti le enkrat "za" ali "proti", izračunal dva različna rezultata, in sicer za predlog, da se opravijo vzdrževalna dela, večino 54 odstotkov, za povečanje rezervnega sklada pa večino 51 odstotkov. Bralca zanima, ali mora res plačevati dodatna sredstva v rezervni sklad. Presenečen je tudi, da kar nekaj mesecev niso izvedeli, kakšni so bili rezultati glasovanja.

Pojem »polna starost« je bil uveden v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2000. V njem je določena starost, pri kateri se zavarovanki ali zavarovancu zagotavlja starostna pokojnina, odvisna zgolj od dopolnjene pokojninske dobe. Če je starostna pokojnina uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, je lahko tudi nižja, če pa je uveljavljena po dopolnitvi polne starosti, je višja od zneska, do katerega bi bil upravičen zavarovanec glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe!

Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsako leto v februarju odloča o uskladitvi pokojnin. Letos je stopil v veljavo ukrep, ki pomembno posega v uskladitve. Po novem se namreč upošteva le polovična rast povprečne plače v letu 2009 v primerjavi z letom 2008.

Člani sveta so v razpravi poudarili, da podatki govore o slabšanju materialnega položaja upokojencev, kar je med drugim vidno tudi iz razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, kar je pod ravnijo, ki je pri nas priznana kot meja za preživetje, to pa je 562 evrov. Pri načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema bi morali vsi pristojni organi to dejstvo upoštevati, saj ni sprejemljivo, da tako velika skupina upokojencev, mnogi tudi s »polno delovno dobo«, živi na...

Bralka V. S. iz Izole je leta 1990 v Bosni in Hercegovini pridobila pravico do starostne pokojnine, ki se ji izplačevala do maja 1992, ko se je preselila k hčerki v Slovenijo. Vse do začetka veljavnosti sporazuma med obema državama je prejemala od ZPIZ dodatek k pokojnini, odmerjen v višini 70 odstotkov najnižje pokojninske osnove, od 1. 7. 2008 dalje pa le še razliko, saj ji je bosanski zavod spet pričel izplačevati starostno pokojnino. Zanima jo, ali ji bil dodatek pravilno odmerjen in ali sodi med socialno-varstvene pravice, ki bi jih morali dediči po njeni smrti vračati državi Sloveniji.

Bralec se je pred desetletji ločil in sodišče je odločilo, da mora nekdanji ženi plačevati preživnino. Z leti so prihodki bralca upadli, sam ocenjuje, da morda na tretjino tistega, kar je prejemal v času ločitve. Nekdanja žena pa je medtem podedovala stanovanje in še nekaj drugih stvari. Zanima ga, ali mora še naprej plačevati preživnino in če, kako dolgo.

Zakonec, ki nima sredstev za življenje in ki ni po svoji krivdi nezaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v letu dni po pravnomočni razvezi. Preživnino sodišče določi po potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca.

Dodatno pokojninsko zavarovanje smo v Sloveniji uvedli leta 2001 in tako bodo leta 2011 prvi zavarovanci že izpolnili enega od pogojev za uveljavitev dodatne pokojnine, to je 120 mesecev zavarovanja.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2001 je uvedel možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, to je namenskega varčevanja za starost. Podobno kot v drugih razvitih državah tudi pri nas premije za dodatno pokojnino vplačujejo pretežno delodajalci, da bi tako svojim zaposlenim zagotovili primerno pokojnino. Država to varčevanje spodbuja z davčno olajšavo na vplačano premijo v višini 5,844 odstotka bruto plače zavarovanca. Zaradi davčne olajšave je premija, vplačana na osebni račun zavarovanca, enaka strošku delodajalca. Donosi iz zbranih premij se sproti pripisujejo zavarovancem. Zakon varuje zavarovanca pred izgubo sredstev, saj izvajalci zavarovanja po zakonu jamčijo za sredstva in za zajamčeni donos v višini najmanj 40 odstotkov obrestne mere dolgoročnih državnih obveznic na leto, sredstva so izločena na posebnem računu in če bi prišlo do stečaja izvajalca zavarovanja, niso vključena v stečajno maso.

Odločitev sveta ZPIZ, da se pri novembrskem izplačilu pokojnine zvišajo le za 0,2 odstotka, je bila deležna številnih kritik in tudi zgražanj. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ali prav zato so mnogi upokojenci vseeno pričakovali več.

Kritiki tako neznatne uskladitve so se sklicevali na rast plač, ki se tudi v kriznih razmerah višajo, pa na draginjo, čedalje težje razmere, prihajajočo zimo, nakup ozimnice, ki za nekatere postaja že nedosegljiv, pa še bi lahko naštevali.

Žal pa spričo zelo jasne zakonske ureditve usklajevanja pokojnin drugačna odločitev sveta sploh ni bila možna! Ocena zvišanja povprečne bruto plače v letošnjem letu v primerjavi z minulim letom, ki jo je konec septembra dal Urad za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010, se ni spremenila do trenutka, ko je bila sprejeta odločitev o uskladitvi pokojnin. Prav ta ocena pa je skupaj s posebnim zakonom, ki v letošnjem letu kroji usklajevanje pokojnin, odločilno vplivala na višino novembrske uskladitve.

V prejšnji številki smo na kratko poročali o možnosti, da se v prihodnjem letu zaradi ustalitve javnih financ tudi pokojnine in vsi prejemki, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, sploh ne bi usklajevali. To naj bi sledilo iz predloga zakona o interventnih ukrepih (ZIU).

Državni zbor je navedeni zakon novembra tudi sprejel, vendar pa ne v predlagani obliki. Popolno »zamrznitev« je omilil, zato naj bi se v prihodnjem letu vseeno spreminjala raven pokojnin in prejemkov.