Vračilo dodatka za pomoč in postrežbo Bralka M. N. iz Ljubljane želi zvedeti, ali bo po novem zakonu o socialno- varstvenih prejemkih dedič moral vračati denarna sredstva, če upokojena oseba prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ker jo je prizadela možganska kap. Prepoved odtujitve premoženja in omejitev premoženja zapustnika bo morebiti veljala le za dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ne pa tudi za dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po zakonu o pokojninskem in...

Datum upokojitve

Bralka A. Z. iz Novega mesta piše, da se je zaposlila v drugi polovici leta 1974 in bila nato zaposlena brez prekinitev. Zanima jo, kdaj bo izpolnila pogoje za starostno pokojnino po veljavnem zakonu in z upoštevanjem znižanja upokojitvene starosti zaradi skrbi, nege in vzgoje enega otroka in kdaj brez upoštevanje znižanja starosti za nego otroka. Zanima jo tudi, kdaj se bo lahko starostno upokojila po novem zakonu, če bo prijavljena pri zavodu za zaposlovanje zaradi prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga.

Dedovanje po očimu ali očetu Bralka je nezakonski otrok, ki ga je mati, ko je odšla na delo v Nemčijo, pustila pri svojih starših. Biološki oče jo je sicer priznal, vendar bralka ni nikoli živela z njim. V Nemčiji se je mati poročila in njen mož je bralko po njenih besedah »posvojil – priženil« zato, da sta dobivala otroški dodatek. Tega denarja pa nista nikoli uporabila za preživljanje bralke, saj so zanjo skrbeli izključno stari starši. Bralko zanima, ali je upravičena od mame in očima kaj zahtevati iz naslova preživnin, ki sta jih...

Varstveni dodatek in obdavčitev pokojnine Bralka J. K. iz Avstralije želi zvedeti, kako je z izplačevanjem varstvenega dodatka v tujino. Ekonomske razmere v Sloveniji so bile vzrok, da je odšla v Avstralijo. Že v času zaposlitve doma je živela slabo, saj je bila plača kar za polovico obremenjena z dajatvami državi, zdaj pa ji še od pokojnine odtegujejo davek v višini 16 odstotkov. Po poizvedbah njena pokojnina sodi med najmanjše zagotovljene pokojnine.

Pravice ob upokojitvi Bralec, ki je zaposlen v večjem slovenskem podjetju, se konec maja namerava upokojiti, zato ga zanima, kakšne pravice mu gredo ob zaključku delovnega razmerja. Prav tako ga zanima, kakšne pravice bi imel, če bi se delno upokojil. Na podlagi 1. odst. 162. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR) ima delavec pravico do izrabe ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1.

Status starejšega delavca

Bralec piše, da se z ženo bližata upokojitvi, ki pa se jima lahko zaradi napovedane pokojninske reforme kar precej odmakne. V podjetjih, kjer sta zaposlena, se tudi veliko govori o odpuščanju, zato ju zanima, kdo ima status starejšega delavca in kakšne so s tem povezane ugodnosti.

Skladno z določbo 201. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/07- v nadaljevanju ZDR) ima status starejšega delavca tisti delavec, ki je starejši od 55 let, ali delavka, ki je v letu 2011 stara najmanj 53 let in 8 mesecev.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je 15. marca 2011 soglasno zavrnilo zahtevo državnega zbora Republike Slovenije, naj odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu nastale protiustavne posledice. S tem je dopustilo možnost referendumskega odločanja, če bo predlagatelj zbral dovolj podpisov za njegovo izvedbo.

Kako se je vse skupaj začelo? ZPIZ-2, ki naj bi omogočal finančno zdržnost tega sistema v prihodnje, je državni zbor sprejel 14. 12. 2010. Na zahtevo državnega sveta, ki je dal veto na sprejeti zakon, je državni zbor 23. 12. 2010 o njem vnovič odločal in ga tudi vnovič sprejel. Objavo in uveljavitev zakona (s 1. januarjem 2011) pa je preprečila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je 15. decembra 2010 vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Predsednik državnega zbora je zato moral določiti rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis. Zbiranje podpisov pa je bilo prekinjeno, ker je državni zbor sprejel sklep, naj ustavno sodišče odloči, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zavoljo zavrnitve ZPIZ-2 na referendumu nastale protiustavne posledice.