Zdusove strani

V zadnjih tednih se je na milijone Nemcev zbralo na ulicah, da bi protestiralo proti načrtom nemške skrajno desničarske stranke za deportacijo oseb, za katere menijo, da niso nemškega porekla. Pri platformi AGE menijo, da so demonstracije opomin, da moč demokracije temelji na angažiranosti državljanov in tudi da se je treba zanjo ves čas zavzemati. V času pred evropskimi volitvami opozarjajo na odgovornost vsakega od nas, da se združimo in zgradimo Evropo za vse!

Čeprav se morda zdi, da so te demonstracije le nemška zadeva, pa odsevajo politični razvoj, ki je v različnih stopnjah prisoten v večini naših demokracij: dvomi o verodostojnosti ugotovljenih dejstev, legitimnosti volitev, dobri volji naših sosedov, osnovnih pravicah, na katerih smo postavili svoje temelje.

UPORABA INVALIDSKEGA VOZIČKA

Bralka skrbi za mamo, ki uporablja invalidski voziček. Živita v prvem nadstropju stanovanjskega bloka brez dvigala, zato prosi za nasvet, kako bi z invalidskim vozičkom laže premagovali stopnice in kako naj mama z njega preseda v avtomobil.

Za premagovanje stopnic na invalidskem vozičku sta nujno potrebna dva pomočnika. Skupaj sočasno uravnavata težišče vozička, da se oseba, ki sedi na njem, ne prevrne nazaj ali naprej. Če ima invalidski voziček nameščena varovalna koleščka, jih pred začetkom aktivnosti umaknemo. Stranic in podnožnikov ne odstranjujemo.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka navaja, da že 12 let živi v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča, in jo skrbi, da bi bil to lahko razlog za morebitno nepriznanje vdovske pokojnine v primeru smrti enega od partnerjev. Zaradi te bojazni je njen partner pred kratkim uredil začasno prijavo prebivališča na njenem naslovu, saj nekako nimata interesa, da bi sklenila zakonsko zvezo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine s tem, da je z njima izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.

ZDRAVILA IN NEŽELENI UČINKI

Enainsedemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen, zaradi povečanega krvnega tlaka so mu pred meseci predpisali zdravila. Tlak se je lepo uredil, je pa pri naknadnem branju navodil opazil, da teh zdravil ne smejo jemati diabetiki. Na prošnjo mu je osebni zdravnik predpisal druga, vendar tudi ta niso priporočena za bolnike s sladkorno boleznijo. Zdaj je v dilemi, ali naj jih sploh jemlje. 

Predpisati zdravila, ki so učinkovita, neškodljiva, brez neželenih učinkov ali vplivov na druga zdravila, ki jih jemljemo, je zahtevno. V navodilih, dostopnih uporabnikom, so številna opozorila in še več neželenih pojavov. Če jih zelo natančno preberemo, bomo pri sebi prav gotovo našli vsaj enega izmed opisanih neželenih pojavov in mogoče več razlogov, zakaj jih ne bi smeli jemati. Zdravnik ima prav gotovo širši pogled na zdravljenje z njimi. Pri zdravilih je pomembno, kakšno je delovanje ledvic, kar pogojuje pravilen odmerek zdravila.

O IZRABI DOPUSTA

Bralec je že dve leti v bolniškem staležu in bo po vsej verjetnosti tudi še letos, zato ne more izrabiti dopusta. Predlani mu je delodajalec izplačal nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljen dopust, lani pa ga je zavrnil, češ da zakon tega ne predvideva in da je bil predlani zmotno podučen. Zanima ga, kaj določa zakonodaja in do kdaj je še skrajni rok za izrabo preostalega dopusta iz prejšnjih let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Dobro je vedeti

PRIPOSESTVOVANA POT

Bralec je pred 23 leti kupil kmetijsko zemljišče. V kupni pogodbi, ki je bila potrjena pri notarju, je vpisan člen o dostopu do glavne ceste čez majhno dovozno pot, zarisano v načrtu: »Kupec si zagotavlja pravico, prodajalka pa mu priznava služnost vožnje z vsemi vozili in hoje čez parcelo 3 m x 20 m vpisano pri vl. št. k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika parcelne št. ...« Prejšnja lastnica je omenjeno parcelo skupaj s še eno gradbeno parcelo podarila svojemu sorodniku. Bralec je novemu lastniku predlagal, da bi omenjeno služnost vpisala kot služnost še v zemljiško knjigo. Sedanji lastnik tega noče, čeprav so po tej poti napeljani tudi vodovod, kabel za telefon in kabelsko omrežje. Bralca zanima, kako naj to uredi. Skrbi ga tudi, kaj bo, če novi sosed proda zemljišče.

PSIHOLOŠKA TRDNOST V NEGOTOVIH ČASIH

Naročnico begajo večinoma negativne informacije o dogajanju po svetu, ki jih je deležna po medijih, v zasebnem življenju se ji zdi, da ni kos vsem težavam, ki so se ji nakopičile. Opazuje druge ljudi in zdi se ji, da nekateri sploh nimajo nikakršnih problemov, več ali manj so dobre volje, brez napora prenašajo kritike na svoj račun. Ali so se takšni rodili?

Ne, seveda se niso takšni rodili, so pa pridobili učinkovitejše vedenjske vzorce iz okolja in prevzeli odgovornost za svoje delovanje. Če je človek duševno stabilen, se zaveda svojih čustev in tega, kako vplivajo na razmišljanje in delovanje, ter jih skuša sproti razložiti in razumeti. Nekaj nasvetov velja za vse nas. Najprej, ne izgubljajte časa za samopomilovanje, to ne bo rešilo ničesar. Vsem ljudem se dogajajo težke stvari, samopomilovanje je naša izbira, ki je neučinkovita.