VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka navaja, da že 12 let živi v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča, in jo skrbi, da bi bil to lahko razlog za morebitno nepriznanje vdovske pokojnine v primeru smrti enega od partnerjev. Zaradi te bojazni je njen partner pred kratkim uredil začasno prijavo prebivališča na njenem naslovu, saj nekako nimata interesa, da bi sklenila zakonsko zvezo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine s tem, da je z njima izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.

ZDRAVILA IN NEŽELENI UČINKI

Enainsedemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen, zaradi povečanega krvnega tlaka so mu pred meseci predpisali zdravila. Tlak se je lepo uredil, je pa pri naknadnem branju navodil opazil, da teh zdravil ne smejo jemati diabetiki. Na prošnjo mu je osebni zdravnik predpisal druga, vendar tudi ta niso priporočena za bolnike s sladkorno boleznijo. Zdaj je v dilemi, ali naj jih sploh jemlje. 

Predpisati zdravila, ki so učinkovita, neškodljiva, brez neželenih učinkov ali vplivov na druga zdravila, ki jih jemljemo, je zahtevno. V navodilih, dostopnih uporabnikom, so številna opozorila in še več neželenih pojavov. Če jih zelo natančno preberemo, bomo pri sebi prav gotovo našli vsaj enega izmed opisanih neželenih pojavov in mogoče več razlogov, zakaj jih ne bi smeli jemati. Zdravnik ima prav gotovo širši pogled na zdravljenje z njimi. Pri zdravilih je pomembno, kakšno je delovanje ledvic, kar pogojuje pravilen odmerek zdravila.

O IZRABI DOPUSTA

Bralec je že dve leti v bolniškem staležu in bo po vsej verjetnosti tudi še letos, zato ne more izrabiti dopusta. Predlani mu je delodajalec izplačal nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljen dopust, lani pa ga je zavrnil, češ da zakon tega ne predvideva in da je bil predlani zmotno podučen. Zanima ga, kaj določa zakonodaja in do kdaj je še skrajni rok za izrabo preostalega dopusta iz prejšnjih let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Dobro je vedeti

PRIPOSESTVOVANA POT

Bralec je pred 23 leti kupil kmetijsko zemljišče. V kupni pogodbi, ki je bila potrjena pri notarju, je vpisan člen o dostopu do glavne ceste čez majhno dovozno pot, zarisano v načrtu: »Kupec si zagotavlja pravico, prodajalka pa mu priznava služnost vožnje z vsemi vozili in hoje čez parcelo 3 m x 20 m vpisano pri vl. št. k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika parcelne št. ...« Prejšnja lastnica je omenjeno parcelo skupaj s še eno gradbeno parcelo podarila svojemu sorodniku. Bralec je novemu lastniku predlagal, da bi omenjeno služnost vpisala kot služnost še v zemljiško knjigo. Sedanji lastnik tega noče, čeprav so po tej poti napeljani tudi vodovod, kabel za telefon in kabelsko omrežje. Bralca zanima, kako naj to uredi. Skrbi ga tudi, kaj bo, če novi sosed proda zemljišče.

PSIHOLOŠKA TRDNOST V NEGOTOVIH ČASIH

Naročnico begajo večinoma negativne informacije o dogajanju po svetu, ki jih je deležna po medijih, v zasebnem življenju se ji zdi, da ni kos vsem težavam, ki so se ji nakopičile. Opazuje druge ljudi in zdi se ji, da nekateri sploh nimajo nikakršnih problemov, več ali manj so dobre volje, brez napora prenašajo kritike na svoj račun. Ali so se takšni rodili?

Ne, seveda se niso takšni rodili, so pa pridobili učinkovitejše vedenjske vzorce iz okolja in prevzeli odgovornost za svoje delovanje. Če je človek duševno stabilen, se zaveda svojih čustev in tega, kako vplivajo na razmišljanje in delovanje, ter jih skuša sproti razložiti in razumeti. Nekaj nasvetov velja za vse nas. Najprej, ne izgubljajte časa za samopomilovanje, to ne bo rešilo ničesar. Vsem ljudem se dogajajo težke stvari, samopomilovanje je naša izbira, ki je neučinkovita.

ODKLANJANJE ZDRAVIL

Sorodniki osebe z demenco prosijo za nasvet, kako ga prepričati, da vsakodnevno poje predpisana zdravila, saj jih zavrača.

Odklanjanje zdravil je težek izziv, ki pa ima lahko različne vzroke. Morda ima človek z demenco težave s požiranjem, kar povzroča telesno neugodje in odpor ali pa popolnoma izgubi tek in zanimanje tako za hrano kot tudi za zdravila. Morda je zmeden in ne razume povsem, zakaj je treba zdravila pojesti, ali pa ne razume, kaj pravzaprav želite od njega. Včasih je zelo moteče hrupno okolje, kjer je veliko ljudi in različnih zvokov. Morda odklanja zdravila, ker mu povzročajo slabost ali zmanjšujejo tek.

DOLOČANJE MEJE MED PARCELAMA

Bralka navaja, da je med njo in sosedi prišlo do spora o poteku meje med parcelami. Bralka skupaj s svojo družino že vse življenje uporablja zemljišče do sosedove škarpe, geometer, ki naj bi odmeril mejo, pa je določil, da poteka katastrska meja približno meter stran od škarpe. Bralka se s tem ne strinja. Zanima jo, kaj lahko naredi, da se bo meja določila tako, kot je bila od vedno.

Bralka govori o postopku ureditve meje. Pri tem postopku geometer najprej izdela elaborat ureditve meje, nato pa brez sodelovanja sosedov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, da ugotovi potek katastrske meje. Geodet pri tem lahko označi potek meje. Potem ko ugotovi potek katastrske meje glede na katastrske podatke, izvede tako imenovano mejno obravnavo. To pomeni, da povabi vse lastnike zemljišč, med katerimi se ureja meja, in jih pozove, da pokažejo potek meje v naravi, ter jih seznani s tem, kako poteka meja glede na podatke katastra.