Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
PRILAGODITEV KUHINJE
Bralka se bo z možem preselila v manjše stanovanje. Zanima jo, na kaj morata biti pozorna pri prilagoditvi in postavitvi kuhinje, saj je mož vezan na invalidski voziček.
Prilagoditev kuhinje zahteva posebno pozornost, saj se v tem delovnem prostoru lahko zgodijo številne nesreče. Poleg tega ima samostojna priprava hrane pomemben vidik pri ohranjanju samostojnosti.
Pogosta težava, ki se pojavi pri delu v kuhinji, je, da starejši ljudje zaradi dosegljivosti teže uporabljajo viseče omarice. Prav tako teže dvigujejo težke predmete, ob pogledu navzgor pa se jim lahko zvrti, zato odsvetujem kuhinje z visečimi omaricami. Boljša rešitev so dobro izkoriščene podpultne omarice s predali, ki jih lahko popolnoma izvlečete. Zaradi varnosti pa le poskrbite, da imajo predali zaskočnike, tako da jih ne morete v celoti izvleči in prevrniti nase.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DRUŽINSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da ima tri vnuke, ki so še šoloobvezni in so ostali brez očeta, ki je pred kratkim umrl. Zanima jo, kakšno dajatev lahko dobijo vnuki po sinovi smrti in v kolikšni višini.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer smrti zavarovanca ali uživalca pravic zagotavlja pravico do vdovske pokojnine in družinske pokojnine, odvisno od upravičenca. Praviloma družinsko pokojnino uveljavijo otroci po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic pod pogojem, da so izpolnjeni tako splošni pogoji za priznanje pravice na strani umrlega kot tudi posebni pogoji na strani družinskih članov.
Medgeneracijski posvet o zdravstvu, sociali in sožitju
Zdusove strani
Cilj posveta, ki ga je 14. septembra pripravila Medgeneracijska koalicija Slovenije v prostorih parlamenta, je bil prispevati k boljšemu razumevanju in reševanju ključnih vprašanj vseh generacij, še posebej v luči nedavnih katastrofalnih poplav. Udeleženci so med drugim govorili o pomanjkanju stanovanj in družinskih zdravnikov in pomanjkljivostih štipendijske politike.
Poleg predstavnikov Medgeneracijske koalicije Slovenije, v katero so vključene Dijaška organizacija Slovenije (DOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Mladinski svet Slovenije (MSS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), so se posveta udeležili tudi nekateri gosti.
Izzivi prenove pokojninskega sistema
Osrednji temi letošnje že 6. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je sredi septembra odvijala v Portorožu, sta bili pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Ugledni predavatelji so postregli s podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa sta v dobri kondiciji. Oboje pa je predpogoj za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je v uvodu poudaril, da je bil prvotni cilj prihodnje pokojninske reforme zagotoviti ustrezno blaginjo za upokojence ob hkratni vzdržnosti pokojninske blagajne in poenostavitvi sistema. Glede na to, da gre pri tako pomembnem podsistemu socialne varnosti, kot je pokojninsko zavarovanje, za kompleksen sistem, ki ga je težko poenostaviti, se je tretji cilj spremenil v ohranjanje in dvigovanje zaupanja vanj. Poudaril je, da je blaginja novih uživalcev pravic v določeni meri že zagotovljena, še vedno pa ostajajo določene ranljive kategorije oseb, za katere je treba poskrbeti. Na blaginjo upokojencev pa vplivajo tudi dolgotrajna oskrba, učinkovite zdravstvene storitve, ustrezne nastanitve. Zato je treba urediti vsa področja, torej ne le pokojninske in invalidske zakonodaje.
Še o vdovski in deli vdovske pokojnine
Na uredništvo se je obrnila bralka, ki je v julijski Vzajemnosti prebrala prispevek o ponovni uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine, ni pa zasledila, da je predvideni dvig dela vdovske pokojnine s 15 odstotkov na 25 odstotkov. Njena starostna pokojnina z 38,4 leta pokojninske dobe znaša 762,70 evra, in ko se je leta 1999 upokojila, je bila to povprečna starostna pokojnina. V teh letih je zelo padla. Njen mož je imel 30 let delovne dobe in je že 32 let pokojni. Za skupnih 68 let delovne dobe znaša njena pokojnina le 846,38 evra, zato sprašuje, ali je to pošteno, in želi, da se to področje pravičneje uredi. Odgovarja generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
POSKUSNO DELO IN BOLNIŠKI STALEŽ
Bralkin sin se je pred kratkim zaposlil za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi ima dogovorjeno klavzulo o poskusni dobi treh mesecev. Čeprav se trudi, na žalost opaža, da delodajalec z njegovim delom ni najbolj zadovoljen, zato se boji, da bo dobil odpoved. V tem času pa se lahko zgodi, da bo poklican na zahtevnejši zdravniški poseg, zato ju zanima, kako bi lahko bolniški stalež vplival na morebitno odpoved.
Tako pri tej vrsti odpovedi kot tudi v primerih, ko je razlog za odpoved drugačen, na primer iz poslovnih ali krivdnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, velja, da se odpoved delavcu lahko poda, četudi je v bolniškem staležu, in tudi odpovedni rok nemoteno teče v času, ko je delavec na bolniškem dopustu, če mu je bila odpoved vročena.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti
DEDOVANJE NOVE SNAHE
Bralkin sin se je pred leti ločil. Z njim sta v stanovanju, ki je v njeni hiši, ostala njegova sinova, hči pa se je preselila k materi, bivši sinovi ženi. Sin se je nato vnovič poročil in zdaj namerava urediti mansardo v bralkini hiši. Bralko pa skrbi, ali bo nova snaha dedovala po njem, če bi umrl pred njo, in tako prikrajšala bralkine vnuke. Zanima jo tudi, ali bo sedanja snaha lahko uveljavila nujni dedni delež ali se mu odpovedala ter kako je s tako imenovano predporočno pogodbo.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE Z ZADIHANOSTJO
Bralka do upokojitve ni imela zdravstvenih težav, pri občasnih pregledih krvi so se pokazale le višje vrednosti holesterola, vendar zdravil ni želela jemati. Upoštevala je priporočila za ustrezno prehrano in telesno dejavnost in vrednosti holesterola so se nekoliko znižale. Pred mesecem pa je opazila večjo zadihanost pri hoji in utrujenost. Namerava se še naprej gibati, saj značilnih bolečin v prsnem košu nima. Sprašuje, ali težave morda le niso samo psihične.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
O KONJIH
Naročnica je pred kratkim gledala oddajo na eni od slovenskih televizij, kjer je bilo govora o konjih kot terapevtih. Pozna hipoterapijo, jahanje konj za otroke s posebnimi potrebami in gibalno ovirane posameznike, ne predstavlja pa si, kako lahko drugače pomagajo ljudem.
Psihoterapij s konji je več vrst in delujejo po različnih modelih. Gre za delo na tleh, z jahanjem ali brez. Vse pa z usposobljenim terapevtom in konjarjem, ki dobro pozna psihologijo konj. Konji so v naravi plen in ne plenilci, zato so ves čas prisotni tukaj in zdaj. Če bodo miselno odtavali in za hip izgubili pozornost, so lahko ob življenje. V tem primeru ne gre toliko za jahanje, čeprav se lahko naučite tudi tega, temveč za povezanost človeka s temi plemenitimi živalmi in prek njih s samim seboj.
Svetovalni dnevi z avstrijskimi in hrvaškimi strokovnjaki
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim in hrvaškim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodne svetovalne dneve.
Avstrijski strokovnjaki (PVA) bodo na voljo 12. septembra od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje je namenjeno vsem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino v Avstriji in kolikšna bo njena višina. Nanje pa se lahko obrnejo tudi prejemniki avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.
