Dihanje nas spremlja od prvega vdiha pa vse do zadnjega izdiha. Čeprav se nam zdi samoumevno in ga večino časa izvajamo nezavedno, je daleč od le mehanskega procesa. Zagotavlja namreč nujno potreben kisik za celično presnovo in odplakuje ogljikov dioksid – odpadni produkt, ki bi bil v prevelikih količinah strupen.

Dihanje uravnava tudi naš živčni sistem, neposredno vpliva na raven stresa, koncentracijo in celo na kakovost spanja. Z razumevanjem in zavednim obvladovanjem te nevidne življenjske sile lahko izboljšamo telesno in duševno zdravje. Prav zato smo se o dihanju pogovarjali z diplomirano fizioterapevtko respiratorne (dihalne) terapije in fascialno trenerko Majo Marijo Potočnik.

GIBANJE

Če smo v januarju omenjali tudi malce lenobe in poenostavljanja ob vadbi sede, bomo ta mesec uživali leže. Razgibavanje leže je udobno in primerno za tiste najbolj lene, predvsem pa za tiste, ki se težko gibajo. Tisti, ki ležečo vadbo potrebujejo, sami najbolj vedo, kdo so. 

Najprej si v ležanju na hrbtu privoščite nekaj zelo globokih vdihov in izdihov ter se ob tem izdatno pretegujte. Pretegovanje in globoko dihanje naj trajata tako dolgo, da začutite toploto po celem telesu in rahlo zadihanost. Ves čas vadbe zavestno dihajte skozi nos.

Z leti se v telesu naravno pojavljajo spremembe, ki lahko vplivajo na gibljivost, moč in splošno počutje. Mišice postajajo manj prožne, sklepi bolj togi, prekrvavitev se upočasni, bolečine pa so pri starejših pogostejše.

Protibolečinska masaža je izjemno dragocena in nežna oblika podpore zdravju v zrelejšem življenjskem obdobju. Redna masaža lahko bistveno izboljša kakovost življenja, zmanjša bolečine in poveča občutek sproščenosti ter varnosti v telesu. Najpogosteje jo uporabljamo za lajšanje bolečin v vratu in ramenih, ki so posledica togosti in slabe drže, bolečin v zgornjem in spodnjem delu hrbta, bolečin v križu, ki pogosto omejujejo gibanje, togosti in nelagodja v sklepih, mišične napetosti v nogah, ki vpliva na hojo in ravnotežje, ter splošne utrujenosti mišic. Zaradi manj gibanja, dolgotrajnega sedenja, tudi zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice se pri starejših zelo pogosto pojavijo bolečine v vratnem in ledvenem delu. Protibolečinska masaža lahko te težave uspešno omili in pripomore k ohranjanju samostojnosti ter aktivnega vsakdana.

Zdravje

Kakav, glavna sestavina črne čokolade, pri redni uporabi zmanjšuje srčno-žilne zaplete pri starejših.

Rezultati velike raziskave o uporabi kakava in multivitaminskih napitkov so pokazali, da je bilo med starejšimi uporabniki po 3,6 leta uporabe za deset odstotkov manj srčno-žilnih zapletov, kot so srčni infarkt, kap in angina pektoris, vendar ti rezultati niso bili statistično pomembni. So pa ugotovili, da je uporaba kakava vodila do statistično pomembnega 27-odstotnega znižanja števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Med udeleženci raziskave, ki so dnevno uporabljali kakav, pa so v primerjavi s tistimi, ki kakava niso uporabljali, opazili 16-odstotno zmanjšanje srčno- žilnih zapletov, navajajo na spletnem portalu Medscape.

Zdravje

Marfanov sindrom je redka dedna bolezen vezivnega tkiva, ki pogosto prizadene srce in ožilje, zlasti aorto. Zaradi raznolikih simptomov je diagnoza pogosto prepozna, kar povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.

V mesecu ozaveščanja o tej bolezni, ki jo simbolizira modra pentlja, smo se pogovarjali s Simonom Petrovčičem, ambasadorjem za nekatere redke bolezni. Svojo osebno izkušnjo deli z javnostjo, da bi opozoril na pomen zgodnjega prepoznavanja te bolezni, ustrezne obravnave in podpore bolnikom. »Sem ambasador za Marfanov sindrom, Ehlers-Danlosov sindrom, Loeys-Dietzov sindrom, Bealsov sindrom in druge sorodne redke bolezni v Sloveniji. Moja vloga je povezovanje bolnikov, strokovnjakov in javnosti ter ozaveščanje o tem, kaj pomeni živeti z Marfanovim sindromom. Do dvajsetega leta sem bil zdrav fant, nato pa sem doživel serijo zdravstvenih težav in operacij, med drugim več operacij na hrbtenici.«

MODA

Pletenine nam vedno pridejo prav zaradi udobnosti in praktičnosti. Morda jih res pogosteje nosimo v hladnejših mesecih leta, ko pa pogledam v svojo omaro, moram priznati, da jih nosim tudi takrat, ko je topleje. Res ne spletenih iz volne, vsekakor pa bombažne, viskozne ali iz mešanice umetnih vlaken.

Na trgovskih policah je to sezono res veliko pletenih oblačil, a ne samo jopic ali puloverjev, temveč celih pletenih kompletov/trenirk ali samostojnih kosov vseh vrst oblačil. Pomembno je upoštevati zlasti naslednje nasvete: izbrani material za pleteno oblačilo naj bo ravno pravšen za letni čas, preverite, katere surovinske sestave je oblačilo, kako zahtevno je njegovo vzdrževanje in kako ga boste sestavili z že obstoječimi kosi iz svoje garderobe.

Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.

Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.

ZDRAVJE

Sodobna medicina lahko pozdravi številne bolezni, a je pri nekaterih še vedno nemočna. Med njimi izstopa ALS – amiotrofična lateralna skleroza, napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, odgovorne za nadzor mišic. Posledica tega je postopno propadanje mišic, kar sčasoma vpliva na gibanje, (predvsem hojo), govor in tudi na dihanje.

Ta bolezen je prizadela tudi genialnega misleca in fizika Stephena Hawkinga, ki je s paraliziranim telesom še dolga desetletja raziskoval vesolje. V svetovnem merilu je bolezen postala širše poznana šele leta 2014, in sicer s pomočjo javne kampanje ozaveščanja s spletnimi posnetki polivanja z mrzlo vodo (t. i. izziv z ledenim vedrom). »Vsako leto to bolezen odkrijemo pri približno petdesetih ljudeh. Trenutno živi v Sloveniji okoli 150 bolnikov, pogostnost bolezni pa narašča s starostjo. Povprečna starost ob začetku je približno 58 do 63 let,« je začela izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije, zaposlena na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.