Gibanje

… bo omogočila vztrajnim, rednim in zmerno vadečim, da bodo skozi december stopali z izjemno gibljivo, krepko in pretočno hrbtenico ter varnejšim korakom. Priporočam, da podrobno preberete opis vaj in jih nadgradite s pravilno izvedbo, ki bo podarila neprecenljive učinke duši in telesu. Po današnjih vajah se močno izboljša energija telesa, kar ima za posledico tudi takojšnjo krepitev imunskega sistema.

Pred vajami se je treba ogreti. Izbiro prepuščam vam. Naj velja pravilo poglobljenega dihanja, toplote in mehkega gibanja. Dve vaji sta nadgradnji vaj iz novembrske številke, zato najprej naredite osnovno vajo, potem še današnjo izpeljavo.

Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Ali ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico ali kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?

Vsaka jed je primerna ob svojem času, podobno kot tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govorijo naše izkušnje pa tudi stare modrosti, na primer ajurveda, znana že devet tisoč let, kot osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Vendar ni treba posegati po eksotičnih jedeh, saj imamo Slovenci veliko domačih.

Zdravje

Kronično zaprtje je kar pogosta težava, zlasti pri starejših ljudeh, ženskah in zelo bolnih. Težave lahko večinoma omilimo z enostavnimi prehranskimi in drugimi ukrepi ter vsakodnevno uporabo blagih odvajal. Kadar to ne pomaga dovolj, je potreben posvet z osebnim zdravnikom ali celo specialistom.

Normalno odvajanje blata je pri   vsakem človeku drugačno. »O normalnem ritmu govorimo, če odvajamo enkrat na tri dni, lahko pa tudi do trikrat na dan, in da ob tem, kar je zelo pomembno, nimamo težav, pravi prim. Valentin Sojar, dr. med., svetnik, specialist kirurg in direktor Medicinskega centra Iatros, kjer se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni zadnjega črevesa in danke. »Večina odvaja blato zjutraj, takoj ko vstane ali po zajtrku, takrat je namreč črevo najbolj aktivno.

ZDRAVJE

V Sloveniji vsako leto umre približno dvajset tisoč ljudi. Za njimi jih žaluje vsaj štirikrat toliko. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt del našega življenja, o tem večina nerada, redko ali pa sploh ne razmišlja. A četudi na smrt nikoli ne pomislimo in se o njej ne pogovarjamo, vedno pride ... Zato bi bilo prav, da bi se vsaj kdaj pa kdaj za hip ustavili in se vprašali, kaj bi si ob koncu življenja želeli, kje bi bili radi pokopani ter kakšen pogreb naj za nas uredijo svojci. In če imamo premoženje, prej napišimo oporoko ali se pomenimo s svojci, kaj bi kdo rad dobil, da se po smrti ne bodo prepirali …

Kašelj je pomemben obrambni mehanizem telesa, katerega namen je čiščenje dihalnih poti. Gre za fiziološki mehanizem in v normalnih nebolezenskih pogojih človek enkrat do dvakrat na uro podzavestno zakašlja in tako izkašlja sluz, ki v spodnjih dihalih neprestano nastaja. Tako pa izkašlja tudi prašne delce in druge nečistoče, ujete v sluz, ki so v pljuča zašle z dihanjem.

Pri boleznih spodnjih dihal ima kašelj prav tako čistilno funkcijo. Glede na trajanje kašlja ločimo akutni kašelj, ki po definiciji traja do tri tedne in se pojavlja predvsem ob prebolevanju viroz oziroma blažjih bronhitisih (virusne ali bakterijske etiologije), ter kronični kašelj, ki traja osem tednov ali več in je pogosto posledica kroničnih bolezni spodnjih dihal. Seveda lahko akutni kašelj traja tudi kakšen teden dlje, če je šlo za hujši potek bronhitisa ali pljučnico.

Zdravje 

Ko sta znanstvenika Banting in Best leta 1921 odkrila hormon inzulin, se je začela dirka za življenje. Po vsem svetu so starši otrok z diabetesom tipa 1 poskušali priti do čudežnega zdravila, tiste motne rjavkaste brozge iz zmletih pasjih trebušnih slinavk, ki je reševala življenja. V Toronto, kjer sta izumitelja delovala, so romale prošnje za prednostno obravnavo, inzulina pa je bilo na začetku na voljo le v omejeni količini.

Vendar se je farmacevtska industrija zelo hitro odzvala, in potem ko je bil patent prodan za simbolično ceno en dolar, je skoraj hkrati stekla proizvodnja v Ameriki in na Danskem.

Moda

Če boste najdražji kos oblačila iz svoje omare, kar je običajno zimski plašč, izbirali s premislekom, se bo v omari lahko obdržal kar nekaj sezon. Posebej s premislekom izberite dolžino, saj je od le-te odvisno, kako bo v celoti videti vaša postava. V ponudbi so plašči krajše dolžine kot tudi takšni, ki segajo skoraj do gležnjev.

V barvni paleti plaščev boste našli obilo naravnih bež odtenkov, klasičnih sivo črnih, modrih in jesenskih barv s poudarkom rumene, olivne in bronaste. Poleg teh ne manjka tudi rdeče, rožnate in vijoličaste. Z živahnimi barvami si boste prav gotovo popestrili jesensko-zimske dni.

Povečana prostata je pogosta težava moških po 45. letu starosti, ki se kaže zlasti kot pogostejša potreba po uriniranju in upad spolne funkcije.

Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja moško sečnico. Njena glavna naloga je, da tvori poseben del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča iz mehurja. Zaradi njene dvojne naloge so znaki težav s prostato tako spolne motnje kot motnje uriniranja. Težave so lahko posledica povečanja prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitisa (bakterijske okužbe) in raka prostate, ki je četrta najpogostejša bolezen pri moških. V primeru hujših težav je zato vsekakor potreben obisk pri zdravniku. Najpogostejša je benigna hiperplazija prostate, ki se pojavi po 45. letu in prizadene 50 odstotkov moških nad 50. letom ter kar 90 odstotkov moških nad 80. letom. Vzrok je povezan s spremembami v ravnovesju hormonov. Koncentracija testosterona v krvi se zmanjša, koncentracija drugih hormonov pa poveča, kar spodbuja rast celic v prostati.

Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.

Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.