Ljudje v srednjih letih in starejši velikokrat tožijo zaradi bolečin v sklepih. Eden izmed vzrokov je lahko kalcinacija, kot pogovorno pravimo kalcinirajočemu tendinitisu. Najbolj na udaru so sklepi, ki jih pogosto preveč ali nepravilno obremenjujemo, zato je ta bolezen značilna tudi pri nekaterih športih.

Specialista ortopedije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra Benjamin Marjanovič, dr. med., predstojnik Oddelka za artroskopijo in športno ortopedijo, in Marko Nabergoj, dr. med., pravita, da so pogost vzrok za hude bolečine in posledično manjšo gibljivost sklepov kalcinati sklepnih in obsklepnih struktur. Nalaganje kalcijevega hidroksiapatita, ki je sestavina kalcinata, lahko znotraj sklepne ali tetivne ovojnice prizadene kateri koli sklep, najpogosteje ramenski, komolčni, kolčni in kolenski sklep, ter ahilovo tetivo.

Kjer ni nobene potrebe po elastičnosti glutena, je ajdova moka primerno nadomestilo pšenične moke. Odlično se obnese v biskvitu, palačinkah in njokih. Poskusite v testo za rulado vmešati ajdovo moko in se prepričajte, da zanjo bele pšenične moke sploh ne potrebujete.

Na naših tleh poleg običajne ajde gojimo tudi tatarsko ajdo, ki ima bolj zelenkast pridih. Raste tudi v neugodnih pogojih in zaradi svoje trdoživosti vsebuje do 50-krat več antioksidanta rutina v primerjavi z navadno ajdo.

 Koristni nasveti:

Čemaž (Allium ursinum L) so poznali že stari Rimljani in so mu celo dajali prednost pred česnom. Uporabna je cela rastlina. V ljudski medicini mu pripisujejo vplive na znižanje krvnega tlaka, znižanje maščob v krvi in pozitiven vpliv pri poapnenju žil. Rečejo mu tudi dimnikar za žile. 

S sodobnimi kemijskimi in farmakološkimi raziskavami so njegove učinke potrdili. V bistvu je čemaž po delovanju enakovreden česnu. Razširjen je po vsej Sloveniji, nanj naletimo v senčnatih vlažnih listnatih gozdovih, kjer je humozna zemlja. Čisto belo cvetje pokriva večinoma velike površine vlažnih gozdov, rastlina pa oddaja prodoren vonj po česnu.

Bolečina v križu in hrbtenici je najpogostejša kronična bolečina, eden izmed glavnih razlogov za bolniško odsotnost in prezgodnjo invalidsko upokojitev. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zagotovo pa na zdravje hrbtenice ne vpliva dobro dolgotrajno sedenje.

O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kosmina Štefančič, dr. med., specialistko anesteziologije v Splošni bolnišnici Izola in predsednico Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB).

Raziskava o kronični bolečini med Slovenci, ki ste jo opravili v letu 2019, je pokazala, da zaradi nje trpi kar 22 odstotkov odraslih. Kako pogosta pa je bolečina v križu?

Narava priskoči na pomoč ob pravem času. To velja tako za prvi spomladanski regrat, trobentice, kurja črevca, bršljanasto grenkuljico, krompirjevko kot tudi za vsa druga zelišča. Divja zelišča obogatijo okus jedi ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno ter notranjim organom pomagajo pravilno opravljati funkcije.

Vedeti pa moramo, da zelišča ne delujejo kot hrana, marveč imajo zelo visoko biološko vrednost ter omogočajo lažjo in boljšo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi.

Velikonočni čas je čas praznikov in veselja, ki ga popestrijo tudi praznične pojedine. A veselje ob obloženi mizi se lahko za marsikoga hitro sprevrže v zdravstvene težave z žolčem.

Na prazničnih mizah se vedno znajde več mastne, sladke in slane hrane kot običajno. Še posebej jajčni rumenjak, potica, orehi in mastna hrana so zahtevni za prebavo, jetra in žolč. Žolč maščobe v hrani razgradi, kar je njegova osnovna funkcija. Če je pregost in ne teče normalno, občutimo tiščanje. Ko zaužijemo nekoliko več močnejše hrane, se mora žolčnik intenzivneje krčiti in izprazniti zaloge žolča. Če so v njem prisotni kamni, lahko le-ti povzročijo neprijetne simptome.

Suhih palic na sprehodu ob gozdu najdete veliko. Če jih očistite stranskih vejic in suhega lubja, postanejo čudovit pripomoček za vadbo. Tisti, ki uporabljate pohodne palice ali imate na vrtu kakšen čist količek, jih lahko uporabite za razgibavanje in sproščanje ramen ter kot pomoč pri pravilni telesni drži.

Hoja, hoja in še enkrat hoja naj bo naša vsakodnevna dolžnost in potreba za ohranjanje osnovne kondicije. V odmoru med hojo je občasno priporočljivo narediti nekaj izjemno hitrih vdihov in izdihov skozi nos. Teh resnično hitrih vdihov in izdihov skozi nos naj bo toliko, kolikor jih zmorete. Če se boste držali tega priporočila, se boste prepričali o koristih takega dihanja, saj boste zelo hitro pridobili globino dihanja in kondicijo.

Z ribjimi jedmi je križ – naj se še tako trudimo s čiščenjem, že kje najdemo kakšno kost. Ali jih zapečemo preveč, da niso okusne, ali premalo, da smo v skrbeh. Poleg tega pogosto ostane vonj v kuhinji še dan ali dva. Še največja težava je v tem, da jih pripravljamo le na en ali dva načina, kar je sila dolgočasno. Poskusite jih ocvreti s pivskim testom ali postreči z osvežilno omako. Oblikujte jih v polpete in postrezite s pisano solato ter si tako popestrite jedilnik. Naj vam tekne.

Fish & chips z grahom in tatarsko omako

Ljudje smo kot socialna bitja vpeti v različne sisteme, družinske, šolske, občinske, poslovne … Večkrat imamo občutek, da ne moremo vplivati na njihovo drugačno delovanje, da imamo večinoma že vnaprej začrtano življenjsko pot. Upam, da se z napisanim večina bralcev ne strinja. Vsak izmed nas ima namreč svobodno voljo, ki jo nekateri bolj, drugi manj želimo in si jo upamo živeti. Kaj pa pravzaprav pomeni svobodna volja?

S svojo svobodno voljo vsakodnevno sprejmemo veliko odločitev. Od tistih majhnih, na primer, kdaj zjutraj vstati, kaj pozajtrkovati, ali se naličiti ali ne, pa do tistih, katero službo bomo izbrali, ali se bomo poročili, bomo imeli otroke, kje bomo živeli … Odločitve sprejemamo tako v sklopu svojega vedenja kot tudi svojih misli, čustev ter posledično tudi svojega zdravja.

Franc Hvasti, ki je kot nekdanji tekmovalec, trener in selektor, pionir slovenskega vrhunskega kolesarstva, je bralcem, ki se radi rekreirajo, pripravil nekaj nasvetov, na kaj naj bodo pozorni, če bi radi ostali gibčni in zdravi.

Ko govorimo o rekreaciji starejših nad 55 let, je po njegovem mnenju treba opredeliti in spoštovati zmernost, razmerje med aktivnostjo in počitkom ter trajanje rekreacije. Doseganje rekordov ni več najpomembnejše. Pomembno je tudi razmerje med obremenitvijo in počitkom, ne glede na to, ali kolesarimo, tečemo ali hitro hodimo. Najprej je navedel, da je prvo pravilo, da kolesarji uporabljajo primerno obvezno opremo.