Aktualno
-
ANKETA
Sogovornike smo vprašali, katere stereotipe poznajo o starejših in kako sami preživljajo zrela leta.
Dr. Metka Mencin, docentka, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: »O starejših poleg negativnih stereotipov, na primer o pešanju spomina in nedejavnosti, krožijo tudi pozitivni stereotipi o njihovi modrosti in izkušenosti. Danes so starejši telesno in duševno bolje ohranjeni kot pred desetletji, zato čedalje bolj načrtujejo svojo drugo kariero po upokojitvi. Zdrava in dejavna starost pa je bolj dosegljiva premožnejšim, ki si lahko privoščijo, kar ponuja industrija prostega časa.«
-
Za slovenske zmage
Verni ljudje se ob soočanju z različnimi stiskami pogosto obrnejo k bogu in pričakujejo, da bodo v molitvi našli pomiritev. To upanje pa pogosto ostane neuresničeno, še posebej takrat, ko so težave povezane z ravnanji božjih glasnikov ali celo političnimi voditelji posameznih držav. Takih zlorab vere je bilo v zgodovini ničkoliko, dogajajo pa se tudi v današnjem času. V najbolj sprevrženi obliki se to vidi v ravnanju Izraela v Gazi in Zahodnem bregu.
Spomnimo, Izrael si je od ustanovitve leta 1948 prisvajal ozemlje Palestincev, čeprav so Združeni narodi to početje vseskozi obsojali. V ozadju pa so bili ves čas interesi velikih sil (stalnih članic varnostnega sveta), ki so na Bližnjem in Srednjem vzhodu skušale uveljaviti politiko, ki jim je omogočala obvladovanje tega dela sveta. Povedano na kratko – ves čas je šlo (in še gre) za nafto.
-
Premišljevanja o življenju
Vsi smo se v življenju že srečali z bolečino, zato vemo, da bolečina povzroča trpljenje. Trpljenje lahko povzročajo tudi številne druge telesne težave, na primer oteženo dihanje ter slabost z bruhanjem. Vsi smo že bili žalostni ali prestrašeni, marsikateri tudi tesnobni, nekateri so se že srečali z občutkom depresivnosti. Trpimo tudi zaradi čustvenih stisk in psihičnih težav. Z osamljenostjo se srečujemo redkeje. Kaj je osamljenost, najbolje vedo starejši, saj je osamljenost najpomembnejša in najpogostejša socialna stiska starejših oseb, in to ne glede na to, ali živijo doma ali v domovih starejših.
-
Moj pogled
Dete je nekega dne vprašalo očeta: »Očka, kaj je srebro?« Mož je za hip pomislil, potem pa poiskal kos navadnega stekla in ga položil pred otroka. »Poglej skozenj!« Otrok je skozi steklo opazoval očeta, ljudi, ki so se sprehajali po cesti, in avtomobile, ki so vozili mimo. Nato je oče vzel srebrno barvo in z njo prekril eno stran stekla, da se je svetilo kot zrcalo. »Zdaj se pa znova poglej vanj,« je rekel. Otrok je v zrcalu lahko videl le še svoj obraz. »To je nevarnost srebra,« je pristavil oče, »pripravi te do tega, da vidiš le še sebe.«
-
Zima na platnu
Cecilija Čebašek, upokojena računovodkinja iz Vodic, poje v treh pevskih zborih in piše pesmi, poleg tega še veliko slika, kot ste lahko izvedeli iz prispevka, ki je bil objavljen v januarski Vzajemnosti. Je članica Kulturnega društva Matije Koželja Utik, pogosto se udeležuje različnih slikarskih srečanj in tudi veliko razstavlja. Najpogosteje uporablja akrilne barve, zadnje čase pa se preizkuša v olju. Med njenimi najljubšimi motivi so rože in prizori iz narave, pri čemer ustvarja serije slik na različne teme. Vabimo vas, da si nekaj slik iz cikla Prazniki in zima do konca marca ogledate v prostorih uredništva na Dunajski 109 v Ljubljani.
-
Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. mati Tereza
Naš pogled se spreminja, včasih je bil bolj usmerjen navzven, na izpolnjevanje materialnih želja, z leti pa vse bolj navznoter. Sprašujemo se, kdo smo, kaj je naš namen na svetu in kaj lahko še dobrega storimo. Čeprav vse težje sledimo tempu sodobnega sveta, nas pomirjajo lepi spomini iz mladosti in dobre stvari, ki smo jih »zasejali« skozi življenje. Še posebej radi uživamo v druženju z vnuki, z energijo nas napolnijo njihova radovednost, odkritost in iskrivost, veseli smo njihovih drobnih uspehov. Morda se v njih celo prepoznamo, ko smo bili njihovih let. Takšni prijetni trenutki pozitivno vplivajo tudi na naše zdravje in počutje. Ne le gibanja, tudi skrb za dobre medsebojne odnose bi morali pisati na recept!
-
Poiskali smo odgovor
Bralec sprašuje, ali lahko kot spremljevalec žene, ki se zelo težko giblje in potrebuje njegovo pomoč, dobi parkirno karto za invalidne osebe.
Kot pove že ime, je pogoj za pridobitev parkirne karte za invalide potrdilo o težjem obolenju ali telesni okvari, zato za nasvet vprašajte ženinega zdravnika. Do nje so namreč upravičeni tisti, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih oziroma zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo ali mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z najmanj 30-odstotno telesno okvaro, težje duševno prizadete osebe, osebe, ki imajo najmanj 90-odstotno telesno okvaro zaradi izgube vida, in mladoletniki, ki so težko telesno ali duševno prizadeti. Prav tako jo sme uporabljati spremljevalec, ki vozi ali spremlja invalida, na katerega se karta glasi in sam ne vozi motornega vozila.
-
V atriju ljubljanske mestne hiše je na ogled fotografska razstava z naslovom Nič drugačno življenje. Pripravil jo je je fotograf Primož Lavre v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in predstavlja zgodbe petindvajsetih invalidov, med njimi so ljudje brez udov, s cerebralno paralizo, invalidi na vozičku, slepi in gluhi, ki so uspešni pri svojem delu, športu in/ali hobijih. Ti so raznovrstni, od plesa, petja do konjeništva. Fotografirani so v okoljih, ki so jim domača, v katerih delajo, ustvarjajo in bivajo, da bi pokazali kako kljub svoji invalidnosti živijo normalna življenja. »Pred fotografiranjem sem se dobil z vsakim od njih, da sem podrobno spoznal njihovo življenjsko zgodbo. Fotografiranje je potekalo na različnih lokacijah; med drugim v naravi, na odru SNG Opera in balet Ljubljana, v fitnesu in v glasbenem studiu. To so plemeniti ljudje, ki niso nič drugačni od nas,« pravi fotograf Lavre.
Za pravi napredek je potreben korak nazaj
Naš pogovor
Dr. Živa Deu je prva arhitektka pri nas, ki je dosegla naziv redne profesorice na Fakulteti za arhitekturo. Zavezana je ohranjanju in prenovi stavbne dediščine, lepih, okolju prijaznih in zdravih hiš. Vseskozi si je prizadevala za oblikovanje urbanističnih in arhitekturnih načel, na osnovi katerih bi ohranili identiteto, razpoznavnost in raznolikost slovenskih naselij, stavb in kulturnih krajin. Njeno delovanje je dragocen prispevek k arhitekturni teoriji in praksi v Sloveniji. V raziskovalnem, pedagoškem in izvedbenem pomenu je neutrudna. Njena bibliografija zajema skoraj tisoč enot in 14 monografij. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Hiše za boljše življenje in s podnaslovom: Stare in nove, z dediščino, okolju prijazne in zdrave.
Neprecenljiva vrednost spominov
Moj pogled
Brez deževnih kapljic bi se Zemlja posušila, življenje pa zamrlo. Prav takšno je naše življenje brez dogodkov. Košček nerodovitne zemlje, ki nikoli ne ozeleni. Ustvarjajmo dogodke, osmislimo življenje.
Rudi KerševanZa nami so božično-novoletni prazniki. Ali smo spet preveč kupovali, jedli, si želeli, celo dobili? Ne ravno vsi, a slabe občutke ima veliko ljudi. Edini pa smo si, da je bilo najlepše prav radostno pričakovanje. Ko prazniki zares pridejo, namreč prav hitro tudi odidejo.
