Aktualno
-
Spoštovana urednica,
ob branju vaše uvodne besede Spomin na šolske dni sem se spomnila na svoj začetek šolskih dni, na svojo učiteljico prvega razreda gospo Strmole iz Osnovne šole Tržišče v občini Sevnica, ki je vsa leta mojega osnovnošolskega časa poučevala prvi razred. Naučila nas je pisati, brati, računati do dvajset. Vse črke abecede, velike in male, pisane in tiskane, in vse številke.
Takrat, natančneje leta 1957, ni bilo vrtca ali male šole, otroci iz sosednjih vasi se nismo prej poznali, v razredu nas je bilo okoli 50, kot vidite na sliki, in vsega nas je naučila ena sama učiteljica.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ne, tega zapisa mi ni pomagala ustvariti umetna inteligenca. In ne, navdiha nisem dobila na družbenih omrežjih, čeprav – v resnici – sem ga. Vam bom povedala, kako.
Morda se me spomnite, bila sem znan obraz s televizije, voditeljica glasbenih in zabavnih oddaj pa pela sem, vodila vse večje prireditve … No, potem sem imela kup otrok in je zame na televiziji zmanjkalo prostora. Pa sem začela učiti druge to, kar sem najbolje znala, nastopanje, samozavest, biti srečen s tem, kar si in kdor si.
Letošnje leto prelomno za starejše
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti? Na to vprašanje iščejo odgovore na letošnjem že 24. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je včeraj začel v Cankarjevem domu in bo trajal še do četrtka. K skupnemu razmišljanju so povabili vse, od civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti do gospodarstvenikov.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti. "A ne bomo se zaustavili pri tem, delamo naprej, da bomo to obdržali, predvsem pa še dodatno izboljšali," je zagotovil in poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Med ukrepi je omenil dolgotrajno oskrbo, ki zajema več storitev z enim skupnim poslanstvom. »To je skrb za tiste, ki so dali vse in zdaj potrebujejo roko z naše strani, ker si to zaslužite," je dejal premier Golob. V nagovoru je delil tudi zgodbo svoje mame po upokojitvi in dodal, da je druženje v tretjem življenjskem obdobju tisto, kar je najbolj pomembno, saj osmišlja ljudi. Predsednik je še zagotovil, da bo vlada še naprej delala v smeri, da bo Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti.
-
(podpis slike)
Današnji mednarodni dan starejših z geslom Starejši kot gonilna sila na lokalni in svetovni ravni: Naše želje, blaginja in pravice izpostavlja njihov pomen v družbi. Pri nas je prazniku starejših namenjen 24. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se še danes in jutri odvija v Cankarjevem domu in je največji tovrstni festival v Evropi.
Poskrbite za varnost na spletu
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, ki vsako leto ozavešča o pomenu varne in odgovorne uporabe svetovnega spleta. V socialnem podjetju Simbioza Genesis pa opozarjajo, da so starejši ena najbolj ranljivih skupin, ko gre za spletne prevare in z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je internet uporabljalo več kot 55 odstotkov prebivalcev, starih nad 65+ let. Vendar pa skoraj polovica oseb, starih med 65 in 74 let nima osnovnih digitalnih veščin, kar jih naredi bolj ranljive za spletne prevare. Mnogi sploh ne uporabljajo gesla na vsaj eni od svojih naprav, kar pomeni, da so njihovi podatki na voljo vsakomur, ki do naprave dostopa. Poseben izziv ostajajo tudi zavajajoča elektronska in tekstovna sporočila – kliki na napačno povezavo, ki lahko omogočijo popoln dostop prevarantom do osebnih in finančnih informacij.
V kakšni družbi zares želimo živeti
O tem bodo med 30. septembrom in 2. oktobrom razpravljali na največjem dogodku za starejše v Sloveniji, ki sovpada z mednarodnim dnevom starejših 1. oktobra. V Cankarjevem domu bo namreč potekal 24. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) pod povezovalnim geslom: Vsi smo ena generacija!
V soorganizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU bo festival tudi letos s številnimi partnerji in bogatim programom poudaril pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja ter medgeneracijskega sodelovanja. Slovesno odprtje bo v torek, 30. septembra, ob 10. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Osrednji govornik bo častni pokrovitelj festivala, predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.
Testiranje sistema alarmiranja ob naravnih nesrečah
V soboto bo preko mobilnih telefonom prvič preizkušen sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih z imenom SI-Alarm.
Sistem bomo dobili kmalu, deloval bo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo lahko ob javnih nesrečah, kot so potresi, poplave, požari, večji izredni dogodki ter druge krizne situacije, pravočasno opozorila na nevarnost državljane na določenem območju. Obvestila, ki jih bodo prejeli uporabniki mobilnih telefonov, bodo razvrščena v štiri stopnje, pri čemer prva stopnja predstavlja največjo in neposredno nevarnost, zato teh sporočil ne bo mogoče izključiti. Prejemanje obvestil bo za uporabnike samodejno in brezplačno, poleg njih bodo ob morebitnih izrednih dogodkih še vedno v uporabi tudi sirene, spletna obvestila in objave v medijih.
-
Danes se začenja Evropski teden mobilnosti, kampanja za spodbujanje čistega in trajnostnega prevoza. To je tudi priložnost za spremembo potovalnih navad.
Z geslom Mobilnost za vse! želi Evropska komisija opozoriti, da je pomembno zagotavljanje dostopnosti do trajnostnega prevoza za vse skupine prebivalcev ne glede na njihov dohodek, lokacijo, spol, starost ali sposobnosti. Veliko ljudi se namreč sooča z visokimi stroški prevoza ali pomanjkanjem prevoznih možnosti, to pa omejuje njihov dostop do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenih storitev in drugih ključnih dejavnosti. Ta pojav je imenovan prevozna revščina, s čimer se soočamo tudi pri nas.
Zgodovinar, ki je prepričan antifašist
NAŠ POGOVOR
Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto člankov in dvanajst knjig. Najbolj odmevne so Tito, Stalin in Zahod, Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije (pred kratkim so jo ponatisnili z novim naslovom: Jugoslavija 1918–1992), Zgodovina Slovencev v Italiji, Jugoslovanske vojne 1991–2002, »Trst je naš!«: Boj Slovencev za morje (1848–1954), Tito in tovariši, Partizani itd. Je resnična avtoriteta, saj njegovi izsledki vedno temeljijo na izčrpnih arhivskih raziskavah ter uravnoteženem pogledu na preteklost. Bil je prvi zgodovinar, ki je združil srbske, hrvaške, črnogorske, bosanske ter makedonske vire v celovito in vsestransko obdelano zgodbo. Sicer pa je zaveden tržaški Slovenec, demokrat in prepričan antifašist.
-
Poleti sva z možem prvič obiskala njegove daljne sorodnike v ameriški državi Minnesota in kraj, kamor so pred več kot sto dvajsetimi leti odšli s trebuhom za kruhom številni belokranjski fantje in možje. Pri rosnih letih so se podali čez lužo brez znanja tujega jezika in poznavanja dežele, brez denarja. Amerika je potrebovala delavce za delo v rudnikih in industriji, in ker doma ni bilo zaposlitev, so se z velikimi upi za boljše življenje podali v neznano. Veliko jih je odšlo na sever v nastajajoče rudarsko mesto Elly blizu kanadske meje, kjer so bili rudniki železa. Življenje tudi tam ni bilo lahko, a imeli so vsaj delo. Kako veliko jih je prišlo, se vidi na pokopališču, kjer je polno nagrobnih plošč z belokranjskimi priimki.
