Aktualno
PRILOGA Preprečevanje padcev v domačih prostorih
PRILOGA
Padci starejših so velika težava, saj se njihova pogostost povečuje, hkrati pa narašča tudi število hudih poškodb, povezanih z njimi. Zaradi staranja prebivalstva so padci in z njimi povezane poškodbe postali pomembna družbena tema, s katero se soočajo države razvitega sveta.
V zadnjih desetletjih so poškodbe pri starejših postale izrazit javnozdravstveni izziv, saj so često hude in lahko vodijo v trajno izgubo funkcionalne samostojnosti. Zdravljenje in rehabilitacija po padcih sta dolgotrajna in finančno zahtevna, pri številnih poškodovancih pa popolno okrevanje kljub sodobnim postopkom zdravljenja ni več mogoče. Poleg tega je to pogosto neposreden ali posreden vzrok za smrtnost pri starejših. Tudi v Sloveniji naraščata število in delež starejših prebivalcev, s tem pa tudi poškodbe, ki so v tej starostni skupini pogostejše. Zaradi njih je vsako leto na zdravljenje v bolnišnice sprejetih skoraj sedem tisoč ljudi, starejših od 65 let. Več kot 75 odstotkov teh poškodb nastane pri padcih. Statistika kaže, da vsako leto zaradi poškodb umre približno 670 ljudi, starejših od 65 let, od tega jih kar 44 odstotkov umre zaradi posledic padcev.
-
Prosti časmaj '26Kultura Aktualno
Spoznajte jih
Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.
Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.
Neomajna sla po oblasti in vplivu
Za slovenske zmage
Kam se obrača naš svet? Ali je še kaj upanja, da prihodnost ne bo tako temna, kot je mogoče razberati iz vsakodnevnih poročil? Če se ozremo po svetu, je razlogov za optimizem malo.
Najprej o razmerah, ki jih občutimo vsak dan ob obisku trgovin. Vse se draži, trgovci nas zavajajo z lažnimi popusti, ki praviloma prikrivajo rast osnovnih cen. Najbolj skrbi podražitev hrane, saj si tisti z najnižjimi dohodki ne morejo več privoščiti osnovnih živil. Dobički pa se neverjetno povečujejo. V nasprotju z državami, v katerih je dobiček temeljno vodilo odnosov v družbi, so pri nas ta nasprotja malo manjša zaradi gospodarske politike države, ki je opredeljena tudi v naši ustavi.
Lani pobranih več prispevkov za pokojninsko blagajno
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine Aktualno
Svet ZPIZ je na aprilski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave RS (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2025. Iz poročila je razvidno, da je bilo lani za vse štiri javne blagajne pobranih skoraj šest odstotkov več prihodkov in 5,8 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno.
Ker je osrednje poslanstvo Fursa učinkovito in dosledno pobiranje davkov ter prispevkov za socialno varnost, med katerimi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dosega zelo velik delež, je Svet zavoda poročilu namenil posebno pozornost. V razpravi je bilo poudarjeno, da Furs že dalj časa opozarja na kompleksnost predpisa, ki ureja sistem socialnih zavarovanj, in na neusklajenost med posameznimi zakoni, ki pogosto različno opredeljujejo osnove, stopnje in izjeme glede plačevanja prispevkov. To je zato velik izziv tako za zavezance pri izpolnjevanju davčnih obveznosti kot za Furs pri pobiranju in izvajanju nadzora. Zato je Svet zavoda pozval ministrstvo za delo, naj se opredeli do Fursovih predlogov za spremembo predpisov, ki bi omogočili še uspešnejše delo. Ker sistem socialnih zavarovanj v naši državi zaznamuje visoka stopnja kompleksnosti, bo potrebno odgovorno sodelovanje tudi drugih pristojnih organov.
Narava vabi k občudovanju in varovanju
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Naš planet, naša moč – poziv ljudem sveta, da se vnovič zasliši njihov glas, da pridobijo nazaj svoje pravice in prihodnost.
Po slovenskih krajih že nekaj tednov potekajo očiščevalne akcije in drugi dogodki za osveščanje o skrbi za naravo. V Ljubljani bodo v soboto dopoldne. 18. aprila, s čiščenjem Ljubljanice sklenili tradicionalno spomladansko akcijo Za lepšo Ljubljano. V parku Tivoli pa se bo odvil 28. Taborniški feštival, na katerem bodo zaznamovali 30-letnico Mestne zveze tabornikov in 75-letnico Zveze tabornikov Slovenije. Vabijo obiskovalce vseh starosti, da jih obiščejo in se udeležijo katere od delavnic: spoznavanje divjih živali, pogovori z gorskimi reševalci, streljanje z lokom, čaj s taborniki ... Na dogodku bo mogoče preizkusiti tudi družabno igro Trajnostni izziv, ki spodbuja razmislek o tem, na kakšen način se lahko uvajajo trajnostne rešitve za zeleno prihodnost. Predstavilo jo bo gibanje Evropski podnebni pakt.
-
Drage bralke in bralci,
želimo vam lepe velikonočne praznike.
Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč
NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«
-
Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.
-
»Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.« Alojz IhanČas teče in ne da se ga zavrteti nazaj. Čeprav je zelo dragocen in neponovljiv, z njim večkrat ravnamo, kot da je neskončen. Zelo zrelo je o njem že kot mladi zdravnik razmišljal Alojz Ihan, ki nas je pred kratkim veliko prezgodaj zapustil. Bil je vsestransko nadarjen – zdravnik, mikrobiolog, imunolog pa tudi pesnik in esejist. Njegova ustvarjalnost se je prepletala od znanosti do umetnosti. V času epidemije je skušal ljudem približati znanost in čim bolj razumljivo predstaviti delovanje virusov. Z literarno občutljivostjo pa je razmišljal tudi o mejah med znanostjo, človekom in družbo. Veliko nam je dal in zapustil.
-
Za slovenske zmage
Letos so parlamentarne volitve potekale v posebnih okoliščinah, zato so bili v napovedih, kdo bo zmagovalec, zunanji opazovalci zelo previdni. Res je sicer, da tisti, ki vstopajo v to tekmo, vselej napovedujejo zmago in s tem prevzem oblasti. V boju za večino v parlamentu politične stranke ne izbirajo sredstev, saj je od tega odvisno, kdo bo v resnici vladal. Navsezadnje je od tega odvisna tudi njihova prihodnost. V bistvu gre za iskanje kompromisov, ki bi omogočili »poroko« med političnimi strankami, ki so še včeraj zatrjevale, da svojih programskih ciljev ne bodo izdale. Ko gre za doseganje oblasti (in denarja), so na tovrstne obljube (vsaj) začasno pozabile.
