Prehrana
-
Dobro počutjejulij '24Prehrana
Prehrana
Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je – oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njiju pridobili vse, kar koristi našemu telesu.
Telo za pravilno delovanje celic in telesa potrebuje gradivo (beljakovine), gorivo (ogljikove hidrate, maščobe) in zaščito (antioksidante iz vrst karotenoidov in flavonoidov). Poleg tega potrebujemo še vitamine in minerale, encime in vlaknine. Vse te snovi pa se različno odzivajo na toplotno obdelavo. In seveda na vodo, ki izluži vodotopne vitamine in minerale. Tako na primer nekateri vitamini, zlasti skupine B, s toplotno obdelavo propadejo, enako velja za encime, ki jih vnesemo v telo s sadjem in zelenjavo. Po drugi strani pa se s toplotno obdelavo sprosti več zaščitnih karotenoidnih snovi, na primer iz kuhanega korenja, špinače ali paprike jih pridobimo več kot iz surovih živil.
-
Dobro počutjejunij '24Prehrana
Prehrana
Sama nisem nabiralka gob, ker jih preprosto ne poznam dovolj. Jih pa z veseljem in strastjo jem, zato so pogosto na mojem krožniku. Pravijo, da je gojenje zelo enostavno, pridelek znanih in dobro poznanih gob pa zagotovljen, zato se že nekaj let spogledujem z mislijo, da bi jih gojila doma, pa se še nisem opogumila.
Za vse gobe velja, da koristijo organizmu z obiljem mineralov, predvsem selena, ki v telesu deluje antioksidativno. A gobe so začimba, zato v jedeh z njimi ne pretiravamo. Njihov okus se odlično ujame z jajcem in čebulo ter česnom, obogatijo skoraj vsako enolončnico, v kateri se znajde nekaj zelenjave pa nekaj fižolovih zrn …
Rdeče zapeljivke varujejo zdravje
Dobro počutjejunij '24Prehrana
Prehrana
Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike.
Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.
Uspešna pot se je začela z bučnim oljem
Dobro počutjejunij '24Prehrana Zgodovina
Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.
Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.
Beljakovine so temeljni gradniki telesa
Prehrana
Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo.
Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.
-
Smuti (angl. smoothie) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Iz sokovnika je sok bister in tekoč, medtem ko je glavna značilnost smutija, da je gost in moten. Zanj potrebujemo krepak mešalnik (blender), ki razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih (lupin) na res majhne delčke, te pa v celoti popijemo, za nameček so hranilne snovi tako hitreje dostopne našim celicam.
Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kot dojenčkova kašica in ga pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Z njim zaužijemo alkalni obrok, ki je odlično dopolnilo druge (kisle) hrane. In čeprav se sprašujemo glede njegove zdravilnosti, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskren odgovor na vprašanje, ali pojemo (oziroma pojedo otroci, vnuki, mož, žena) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kolikor ju je v enem smutiju? Le malokdo, kar priznajmo si.
Spoznajte solinarsko kulinariko
Prehrana
Živa kulturna krajina solin je dediščina in navdih, ki ju je treba tankočutno negovati. Solinarstvo je vendarle spodbujalo razvoj obalnih mest ter vzpostavitev trgovskih poti.
In tega se zavedajo na Obali, kjer se je že pred leti povezalo več ustanov, ki pripravljajo prireditve v okviru projekta Solinarska kulinarika. Osredotočen je na proučevanje, predstavitev in pripravo jedi, povezanih s sezonskim bivanjem in delom v solinah. Na ta način želijo poudariti pomen ohranjanja lokalnih ekoloških obrti, ki jo predstavlja dediščina Piranskih solin. V krajih, povezanih s solinarsko dediščino, na dogodkih predstavljajo jedi, ki so bile nekoč običajne v družinah solinarjev.
-
Čemaž, ki mu pravijo tudi divji česen, divji kravji por ali medvedji por, je znan kot zdravilna rastlina, pa tudi v kulinariki je dobrodošel, zato mu v Preddvoru že nekaj let posvečajo posebno pozornost s prireditvijo Okusi čemaž v Preddvoru. Med 8. in 14. aprilom boste lahko okusili jedi s čemažem pri preddvorskih gostincih (Gostilna pri Bizjaku, Hotel in restavracija Oskar Zaplata, piceriji Gorski privez in Urša, Okrepčevalnica Seljak, Beachvolley Fitko) ter v planinskih kočah, kot so Dom na Čemšeniku, Francijeva koča na Sv. Jakobu ter Dom na Lovrencu.
Zeleno za več veselja in zdravja
Dobro počutjeapril '24Prehrana
prehrana
Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.
Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.
-
Dobro počutjeapril '24Prehrana
Prehrana
Nekoč, vsaj pred 15 leti, a najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariem Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, zato naj jih kar pokusim in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta tako in tako plevel, medtem ko so kurja črevca veliko koristnejša za zdravje.
Od takrat cvetlice redno uporabljam v svoji kuhinji. Trobentice in vijolice odprejo sezono, kmalu za njimi pridejo na vrsto bezgovi cvetovi, potem akacijevi in drobnjakovi, poleti cvetovi bučk in buč. Če smo natančni, sta tudi cvetača in brokoli cvet, natančnejše socvetje, ki ga s pridom uporabljamo v kuhinji. Naj bo na tem mestu nasvet: vse cvetove vedno uživamo sveže, pravkar nabrane, sicer izgubijo večino arome in sočnost. Najbolj okusni so tisti, ki so se pravkar odprli in so še nekoliko vlažni od jutranje rose. Pri nabiranju smo pozorni na to, da cvetovom odstranimo zelene čašne liste, ki navadno grenijo, sama prašnike pustim, čeprav so ti mnogim trn v peti zaradi rahle grenkobe.