Prehrana
Beljakovine so temeljni gradniki telesa
Prehrana
Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo.
Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.
-
Smuti (angl. smoothie) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Iz sokovnika je sok bister in tekoč, medtem ko je glavna značilnost smutija, da je gost in moten. Zanj potrebujemo krepak mešalnik (blender), ki razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih (lupin) na res majhne delčke, te pa v celoti popijemo, za nameček so hranilne snovi tako hitreje dostopne našim celicam.
Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kot dojenčkova kašica in ga pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Z njim zaužijemo alkalni obrok, ki je odlično dopolnilo druge (kisle) hrane. In čeprav se sprašujemo glede njegove zdravilnosti, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskren odgovor na vprašanje, ali pojemo (oziroma pojedo otroci, vnuki, mož, žena) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kolikor ju je v enem smutiju? Le malokdo, kar priznajmo si.
Spoznajte solinarsko kulinariko
Prehrana
Živa kulturna krajina solin je dediščina in navdih, ki ju je treba tankočutno negovati. Solinarstvo je vendarle spodbujalo razvoj obalnih mest ter vzpostavitev trgovskih poti.
In tega se zavedajo na Obali, kjer se je že pred leti povezalo več ustanov, ki pripravljajo prireditve v okviru projekta Solinarska kulinarika. Osredotočen je na proučevanje, predstavitev in pripravo jedi, povezanih s sezonskim bivanjem in delom v solinah. Na ta način želijo poudariti pomen ohranjanja lokalnih ekoloških obrti, ki jo predstavlja dediščina Piranskih solin. V krajih, povezanih s solinarsko dediščino, na dogodkih predstavljajo jedi, ki so bile nekoč običajne v družinah solinarjev.
-
Čemaž, ki mu pravijo tudi divji česen, divji kravji por ali medvedji por, je znan kot zdravilna rastlina, pa tudi v kulinariki je dobrodošel, zato mu v Preddvoru že nekaj let posvečajo posebno pozornost s prireditvijo Okusi čemaž v Preddvoru. Med 8. in 14. aprilom boste lahko okusili jedi s čemažem pri preddvorskih gostincih (Gostilna pri Bizjaku, Hotel in restavracija Oskar Zaplata, piceriji Gorski privez in Urša, Okrepčevalnica Seljak, Beachvolley Fitko) ter v planinskih kočah, kot so Dom na Čemšeniku, Francijeva koča na Sv. Jakobu ter Dom na Lovrencu.
Zeleno za več veselja in zdravja
Dobro počutjeapril '24Prehrana
prehrana
Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.
Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.
-
Dobro počutjeapril '24Prehrana
Prehrana
Nekoč, vsaj pred 15 leti, a najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariem Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, zato naj jih kar pokusim in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta tako in tako plevel, medtem ko so kurja črevca veliko koristnejša za zdravje.
Od takrat cvetlice redno uporabljam v svoji kuhinji. Trobentice in vijolice odprejo sezono, kmalu za njimi pridejo na vrsto bezgovi cvetovi, potem akacijevi in drobnjakovi, poleti cvetovi bučk in buč. Če smo natančni, sta tudi cvetača in brokoli cvet, natančnejše socvetje, ki ga s pridom uporabljamo v kuhinji. Naj bo na tem mestu nasvet: vse cvetove vedno uživamo sveže, pravkar nabrane, sicer izgubijo večino arome in sočnost. Najbolj okusni so tisti, ki so se pravkar odprli in so še nekoliko vlažni od jutranje rose. Pri nabiranju smo pozorni na to, da cvetovom odstranimo zelene čašne liste, ki navadno grenijo, sama prašnike pustim, čeprav so ti mnogim trn v peti zaradi rahle grenkobe.
Slovenskega oljčnega olja je vse manj
Dobro počutjeapril '24Ljudje Prehrana
Prehrana
Oljkarji v slovenski Istri ne pomnijo tako slabe letine oljčnega olja, kot jih je doletela preteklo jesen. Napadi agresivne oljčne muhe v kombinaciji z veliko količino dežja in tudi napačna odločitev o prepoznem obiranju oljk nekaterih kmetov so določenim povsem prekrižali načrte. Ponekod so celo ostali brez pridelka ali pa ni bil primeren za stiskanje v oljarni. Posledično je tudi količina oljčnega olja bistveno manjša, nekateri pa ga sploh nimajo.
»Ne pomaga prav veliko, a vedeti moramo, da so imeli enake težave oljkarji po vsej Evropi. Od Španije na zahodu do Grčije na vzhodu in vsi vmes,« pravi Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI). »Če smo pred dvajsetimi leti oljke obirali v bundah in rokavicah, ker je bilo tako mrzlo, zdaj to počnemo v kratkih rokavih in nam je vroče. Vse se spreminja in se dogaja veliko hitreje kot nekoč. Temu primerno bo treba prilagoditi navade in nekatere od teh opustiti. Nujno bo treba premakniti obiranje v zgodnejše obdobje, če bomo želeli imeti kaj od pridelka,« je jasen Klobas.
Poli, mladostna petdesetletnica
Dobro počutjeapril '24Prehrana
Prehrana
Ko je ekipa zaposlenih tehnologov in razvojnikov v Perutnini Ptuj leta 1974 sestavila recepturo za prvo piščančjo posebno klobaso Poli, ni nihče niti v sanjah pomislil, da bo postala njihova najbolj prepoznavna blagovna znamka. Od takrat je doživela več prelomnic, a z nostalgičnimi spomini in nenehnimi pomlajevalnimi izzivi osvaja generacije doma in po svetu.
Ime klobase, ki je kasneje postala salama, izhaja iz latinske besede za domačo kokoš Pullus domesticus. Odločili so se za ime Poli, ker ima beseda puli pri nas seveda drugi pomen. Do leta 2000 je bila le eden od njihovih številnih izdelkov, nato pa so se v Perutnini resno lotili razvoja in trženja salame Poli, ki je kazala velike potenciale. Osnovni cilj ob prvi prelomnici po četrt stoletja letošnje slavljenke je bil, da mora postati boljša in drugačna od drugih podobnih salam.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
Posadite vsaj eno medovito rastlino
Čebelarska zveza Slovenije vabi društva, družine in posameznike, da se pridružite projektu Dan sajenja medovitih rastlin, ki bo potekal v soboto, 23. marca. Letošnje osrednje sporočilo je: »Osončimo« Slovenijo z najmanj 2 milijona »sončkov« v obliki sončnic. Leto 2024 naj bo leto, ko vsak Slovenec posadi eno sončnico, s tem pa omogočimo 2 milijona cvetov za dragocene čebele in ostale opraševalce.
Med najbolj medovite spadajo še bazilika, kozmeja ali metuljčki, limonski ožep, facelija, med trajnicami pa izstopajo spominčica, avbrecija in šmarnica. Te rastline nudijo neprecenljive vire hrane za čebele in ostale opraševalce. Na vrtovih in v balkonskih koritih seveda lahko posadite številne druge cvetoče rastline ter tako čebelam in drugim opraševalcem priskrbite nove vire hrane. Ne pozabite, kar 70 odstotkov pridelane hrane na svetu je odvisne od opraševalcev.