Zdravje
Vse v življenju se zgodi z razlogom
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Psihologija
Življenje je za marsikatere zanimivo potovanje, polno presenečenj in spoznanj, po drugi strani pa tudi krutih in nepričakovanih udarcev. Pravijo, da šele ko pademo in nas boli, lahko cenimo trenutke sreče in radosti, doživetij brez bolečine. Ste se kdaj vprašali, zakaj so se določene stvari v vašem življenju zgodile? Za nekatere ste bili verjetno hvaležni, zaradi nekaterih ste jokali in besneli, mogoče ste za druge po nekaj letih ugotovili, da je bilo prav, da so se takrat zgodile …
Naše življenje je preplet dogodkov, odločitev in ljudi, ki nas obkrožajo. Vsak korak, ki ga naredimo, vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, nas usmerja po poti, ki je pogosto sprva ne razumemo. Večkrat se šele kasneje zavemo, da so bili določeni dogodki nujni, da bi se razvili v smeri, ki je bila za nas prava. Zelo živo se spomnim besed starejše gospe: »Zamudila sem vlak, nisem si upala domov, naprej pa tudi nisem mogla. Kaj bodo rekli domači in kako naj pridem do strica, ki naj bi mu pomagala obirati jabolka? Sedela sem na pločniku in solze so mi tekle po licih. Takrat pa se je pripeljal mimo s starim avtom, čeprav s strahom, sem iztegnila prst in je ustavil ter rekel, da me bo peljal. Z njim sem vozila nadaljnjih 40 let. Postal je moj mož.« Lahko se nam zgodi, da spoznamo osebo ravno v trenutku, ko jo najbolj potrebujemo. Ali pa nam življenje prinese dogodek, ki bo popolnoma spremenil našo smer. Vsi ti trenutki, ki se nam sprva zdijo kot naključja, imajo pogosto globlji pomen.
Zdravilni učinki ognjiča so izjemni
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Ognjič velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, kar jih poznamo. Že stoletja ga cenijo zaradi protivnetnega delovanja ter učinkovitosti pri hitrem celjenju kože in sluznic. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito pri negi in zdravljenju suhe in razdražene kože, pomaga pa tudi pri odrgninah, površinskih ranah, opeklinah in vnetjih.
Zdravilni učinki ognjiča (lat. Callendula officinalis) so že dolgo znani – vsaj od časov starih Egipčanov in Rimljanov, ki so verjeli tudi v njegov pomlajevalni učinek. Raste v Sredozemlju, kot okrasno in zdravilno rastlino pa ga gojijo tudi drugje po Evropi in v Ameriki. Zraste do 60 centimetrov v višino in ima razvejano, kosmato in nekoliko oglato steblo, na koncu vsake vejice je socvetje s cevastimi cvetovi v sredini in jezičastimi na robu. V Sloveniji ga v glavnem gojijo, včasih se v naravi zaseje tudi sam.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Marija sprašuje, kako naj v hladnem delu leta zaščiti kožo na obrazu in rokah pred mrazom in vetrom.
Mraz in veter kožo izsušujeta in poškodujeta zaščitno lipidno dvoslojno plast v povrhnjici, zato je občutljivejša za zunanje vplive in mikrobe. Suha koža se navadno tudi drobno lušči in srbi, neredko nastanejo boleče razpoke, še posebej na rokah in konicah prstov na rokah. Poleg tega ogrevanje prostorov še dodatno izsušuje kožo.
Zaščita kože pozimi ni zahtevna, je pa potrebna doslednost. Svetujem redno uporabo mastnih krem za obraz, ki obnavljajo zaščitno lipidno plast v povrhnjici s kakovostnimi maščobami. Tako zmanjšajo izhlapevanje vode iz kože in jo vzdržujejo primerno vlažno in odporno proti zunanjim dražljajem, mrazu, vetru in mikrobom. Roke po vsakem umivanju namažite z zaščitno kremo in zunaj nosite tople rokavice. S pokrivali ali kremami za obraz zaščitite uhlje, ker tudi tam lahko nastanejo razpoke in ranice.
Menopavza je preobrazba, ne bolezen
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Vstop v menopavzo in usihanje hormonov je proces, ki lahko traja več let. V tem obdobju se ženske lahko veselimo konca reproduktivnega obdobja in menarh ter sproščenega spolnega življenja, nekoliko manj veselja pa prinašajo psihološki ali telesni simptomi, ki se pogosto pri tem razvijejo.
Spremembe v psihičnem počutju. Spolni hormoni sodelujejo v številnih možganskih procesih, njihov upad pa lahko pri nekaterih ženskah sproži t. i. možgansko meglo, pozabljivost, nihanje razpoloženja in čustev ter težave s spanjem. Pogosto se zatika pri priklicu samostalnikov, imenih ljudi, krajev … Vse to pa lahko poveča frustracije in tveganje za depresivno razpoloženje, zato je koristno, da ženska sprejme dejstvo, da je prehod v menopavzo normalno stanje, ki ni povezano z demenco.
Redna uporaba vitamina B1 utegne izboljšati odvajanje blata
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Kitajski znanstveniki, ki so imeli na razpolago podatke vseameriške raziskave zdravja in prehranskih navad (National Health and Nutrition Examination Survey), so ugotovili povezavo med uporabo vitamina B1 in odvajanjem blata, poroča portal Medscape.
Ugotovili so, da je povišana uporaba vitamina B1 povezana z znižano pojavnostjo zaprtja, posebno pri moških ter ljudeh, ki nimajo zvišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni.
V raziskavi so analizirali podatke o karakteristikah blata in frekvenci gibanja črevesja deset dni pred zbiranjem podatkov pri 10.371 odraslih prebivalcih ZDA, starejših od 19 let, ki so jih v Centru za kontrolo bolezni zbrali v letih od 2005 do 2010. Zaprtje so definirali pri udeležencih, ki so premikanje črevesja čutili manj kot trikrat na teden ali pa so blato izločali v obliki trdih bobkov oziroma grudaste klobase (tip 1 in tip 2 po bristolski lestvici trdote blata). Zaprtje je imelo 10,8 odstotka udeležencev raziskave.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetinovember '24Zdravje
SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI
Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.
Zdravstvo ne sme biti tržna dejavnost
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Starejši
Zdusove strani
Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je ministrstvu za zdravje poslala pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Povzemamo najpomembnejše.
Upokojenci presojamo spremembe zakona predvsem z vidika, ali le-te prispevajo k ohranjanju in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, za katerega se zavzemamo, saj si zaradi nizkih pokojnin večinoma ne moremo sami plačevati potrebnih zdravstvenih storitev na trgu in se zanje tudi v veliki meri ne moremo zavarovati pri zavarovalnicah, in ali prispevajo k izboljšanju dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in zagotavljanju pogojev, da bodo potrebne zdravstvene storitve za vse prebivalce pravočasne, kakovostne, varne in financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo vsi pacienti enako obravnavani.
Sladkorna bolezen in dobro počutje
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Svetovno združenje za diabetes (IDF) je za letošnjo temo mednarodnega dne diabetesa izbrala dobro počutje ljudi z diabetesom. To bo rdeča nit vse do leta 2026, skrb za dobro počutje pa je utemeljena s podatkom, da zaradi kronične narave bolezni najmanj tretjina bolnikov utrpi škodo na duševnem zdravju.
Med sladkornimi bolniki je več depresij, kar 63 odstotkov pa jih navaja, da slabše živijo zaradi skrbi pred zapleti. Napredovani diabetes je dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in ledvično odpoved. Zdravljenje diabetesa zahteva vsakodnevno organiziranost in odgovornost, kar je lahko po več letih bolezni stresno in se še poslabša, ko pride do zapletov.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Poslovne priložnosti rasejo kot konoplja
Poslovne priložnosti, ki jih ustvarjajo v zvezi s konopljo predvsem nova odkritja in inovacije v tehnologiji, so velike. O tem in o pripravah zakonskih sprememb, brez katerih priložnosti ne morejo imeti pravega zagona, so govorili udeleženci septembrske mednarodne poslovne konference o konoplji (ICBC) na Bledu.
Ali bo Slovenija za Nemčijo, ki je zakonodajo o omejeni osebni rabi konoplje sprejela 1. aprila letos, naslednja država v Evropi? Na ta način bi se konoplja uveljavila kot ena od možnosti zdravljenja v uradni medicini. Na pomladnem posvetovalnem referendumu se je 66,71 odstotka Slovencev izreklo za gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene in 51,57 odstotka volivcev za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno porabo. Na Bledu je dr.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Depresija je najpogostejša duševna bolezen in lahko doleti vsakega izmed nas, še posebej, če se soočamo s hudim stresnim dogodkom ali izgubo, težko boleznijo, revščino ali odvisnostjo od alkohola. Med posebej ogroženimi so starejši, ki jih pogosto pesti osamljenost.
Ko se prikradejo temačne misli, pogosto pomaga pogovor s sočutnim svetovalcem. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik delujeta 24 ur na dan na številki 006 123, klic je brezplačen. Ponoči, tj. med 19. in 7. uro zjutraj, pa lahko pokličete na številko 01 520 99 00 (Klic v duševni stiski). Koristne nasvete najdete tudi na spletnih straneh: www.nebojse.si in www.med.over.net. Če pesimistično razpoloženje, otožnost, brezvoljnost, upočasnjenost pri vedenju in govoru (ali nemir), motnje spanja (zgodnje prebujanje ali pa zatekanje v spanje), slabši...