Zdravje
Naš notranji svet se kaže na zunaj
PSIHOLOGIJA
Življenje nas vodi skozi izkušnje, ki nam odkrivajo, kako zelo smo povezani s svetom okoli nas. V naši družbi pogosto opazimo, kako ljudje odsevajo notranje občutke, misli in prepričanja. Vsak naš odziv, kakršen koli že je, je odraz tega, kar nosimo v sebi, ter našega doživljanja sebe in sveta.
Pogosto nas prestraši agresija, ki jo vsakodnevno srečujemo – kričanje v prometu, nespoštljivo vedenje v trgovini, žaljivke na socialnih omrežjih. Tako vedenje kaže, da v nas samih ne zmoremo najti miru in ravnovesja. Če si predstavljamo, da je vsak izmed nas notranje razdvojen, v konfliktu s samim seboj, ni čudno, da se to kaže tudi na zunaj. Ko smo v sebi jezni, razočarani ali občutljivi, se lahko odzovemo z agresijo, ki jo z vedenjem in besedami kažemo drugim. Vzemimo za primer starejšega gospoda, ki pogosto kriči na svojega vnuka. Pa ne le zato, ker bi bil nesramen ali jezen na otroka, ampak ker je v sebi občutil veliko frustracije in občutka, da mu je življenje ušlo iz rok. Ko se bo začel zavedati teh občutkov, bo začel bolj umirjeno izražati svojo jezo in iskreno govoriti o svojem doživljanju, kar lahko vpliva na boljše odnose v njegovi družini.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica in internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijulij '25Zdravje
VEČURNO POTOVANJE Z LETALOM
75-letna bralka se odpravlja na potovanje, ki je vezano na več kot deseturno neprekinjeno vožnjo z letalom. Z letalom je potovala že večkrat, tako da nima strahu ali predsodkov. Prijateljica ji je svetovala, naj si priskrbi injekcije proti strjevanju krvi, da ne bi prišlo do tromboze v nogah. Sprašuje, ali je to res potrebno po 65. letu starosti. Je zdrava in nima kroničnih bolezni.
Dolgotrajna vožnja z letalom (več kot štiri ure) je lahko povezana z nastankom strdka v globokih venah nog (venska tromboza) in pljučno embolijo, torej zapletom, ki se ga najbolj bojimo. K sreči je trombembolija redka. V splošni populaciji je letno tveganje okoli 1,6 osebe na 1000 prebivalcev. Pri dolgem potovanju z letalom se tveganje podvoji. Dodatni dejavniki za nastanek so starost, slaba gibljivost, debelost, genetske motnje pri strjevanju krvi, jemanje kontracepcijskih tablet, nosečnost, rakava obolenja, pred kratkim izveden operativni poseg, predhodna venska tromboza. Večina tistih z zelo visokim tveganjem ima že pred poletom ustrezna zdravila.
Alergije, ki jih povzroča sonce
Zdravje
Neredko se ljudem na počitnicah ter tudi doma ob prostočasnih aktivnostih na prostem pojavi srbeč izpuščaj na koži, izpostavljeni soncu. Ker močno srbi in peče, je precej moteč. Tudi kombinacija nekaterih zdravil in izpostavljanja soncu lahko povzroči težave.
Nekateri ljudje so žal občutljivejši za prejete UV-žarke v sončni svetlobi, predvsem svetlopolti, svetlolasi ali rdečelasi ter svetlooki. Občutljivejši so tudi ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kroničnih obolenj. Občutljivejše osebe se morajo v sončnih dneh pozno spomladi in poleti dosledno zadrževati v senci ali notranjih prostorih med 11. in 18. uro. Potrebna so zaščitna pokrivala in lahna oblačila z dolgimi rokavi in dolga krila ali hlače.
Naj bo steklenica vode vedno pri roki
ZDRAVJE
S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj izrazit. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. V vročini je zato treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati tekočino, ki jo izgubimo s potenjem.
Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.
Kako preživeti poletje in ne zboleti
ZDRAVJE
Veliko je mitov, a tudi kakšna resnica o zbolevanju zaradi mraza in vročine, če ne drugega, pa je dejstvo, da nas vročina lahko konkretno utrudi, mraz pa prinese glavobole. Z nekaj načrtovanja in prilagoditvami dnevnega ritma pa nam je poleti lahko prav lepo.
Ljudska modrost pravi, da se prehladimo, če gremo z vročine v klimatski hlad, ali bog ne daj, da nam okoli ušes potegne hladen piš. Znanost meni, da od hlada ni prehlada, a vsakega od nas je že bolelo grlo, uho ali sinusi, ko smo se znašli pod pišem polarno mrzlega zraka na vroč poletni dan. Savnanje, kjer s komaj znosne vročine skočimo pod mrzlo prho in spet nazaj na vročino, imamo za koristno, krepilo naj bi odpornost, žile in počutje, ne pa klicalo prehlada. Po drugi strani pa sprehod s sonca v klimatizirano trgovino in nazaj, torej podobno, ne deluje prav nič blagodejno.
-
Razlogi za zaprtost se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, živčnih povezav, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, žolčnimi kislinami, hrano in nekaterimi bakterijami.
Če blata ne odvajamo dnevno, je zaskrbljenost odveč, saj se kot normalno šteje odvajanje dva- do trikrat na dan ali trikrat na teden. Blato je praviloma gladko in mehko, v obliki banane ali klobase in se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, potem že lahko govorimo o zaprtosti. O zaprtju govorimo tudi, če se moramo pri odvajanju močno naprezati.
-
Rozacea na obrazu
Bralka Anica piše, da so se ji okoli znamenja na obrazu pojavile rdeče pikice in mozolji. Kozmetičarka ji je dejala, da je to neka oblika rozacee. Mazanje s kremo Bepanderm ne pomaga.
Težave, ki jih opisujete, so lahko znaki rozacee ali pa druge kožne bolezni. Rozacea se najpogosteje pojavi pri ženskah v srednjih in zrelih letih, ki so občutljivejše, svetle polti in nagnjene k zardevanju. Običajno se najprej pojavijo nekoliko razširjene drobne žilice, kasneje tudi bunčice in gnojni mozoljčki ali pustule.
-
ZDRAVJE
Ko se je sklonila in dvignila v naročje svojo desetmesečno vnukinjo, jo je nenadoma zabolelo v križu, kot da bi jo nekdo zabodel z nožem. Zaradi hudih bolečin se je težko vzravnala, ko pa se je, je začutila, da jo boli tudi v levi polovici zadnjice, bolečina pa se je širila po levem stegnu navzdol. Takoj jo je prešinilo, da je to morda išias, saj je podobne bolečine imela tudi njena pokojna mama.
Ker je bralk in bralcev, ki imajo težave s križem in išiasom, vse več, smo Barbaro Adlešič Žugelj, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposleno v Termah Dolenjske Toplice, vprašali, kako bolezen zdravimo in na kakšen način preprečujemo. »Z bolečino v križu se vsaj enkrat v življenju sreča vsaj 80 odstotkov ljudi in je glede na statistične podatke NIJZ v Sloveniji najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti, delovne invalidnosti in prezgodnje upokojitve,« je začela. Bolečina in zmanjšana funkcija gibanja sta posledično povezani s težavami pri opravljanju vsakodnevnih opravil, spremembami v duševnem zdravju, socialnem funkcioniranju in zmanjšanjem kakovosti življenja. »Bolnika osebni zdravnik glede na klinično sliko usmeri k ustreznemu specialistu. Zelo pogosto je to specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine oziroma fiziater, ki lahko načrtuje diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo.«
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '25Zdravje Oskrba
OSKRBA V POLETNI VROČINI
V strahu pred prvim vročinskim valom se je na nas obrnila bralka, ki sprašuje, kako naj svoji mami, ki je zaradi možganskega tumorja ves čas vezana na posteljo, zagotovi kar se da kakovostno življenje. Zaradi motnje govora ji težko pove, kako poletna vročina vpliva na njeno počutje.
V poletni vročini je treba posebno skrb nameniti starejšim ljudem, saj so le-ti dovzetnejši za dehidracijo, poslabšajo se jim lahko tudi druga bolezenska stanja, posamezniki z nevrološkimi boleznimi pa imajo še večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Običajno imajo oslabljen občutek za žejo, zato jim je treba zagotoviti zadostne količine tekočin. Te naj bo od 1,5 do dva litra dnevno, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Mami večkrat dnevno ponudite vodo ali pa nesladkan čaj, ki naj bo ohlajen na sobno temperaturo. Odsvetujem pa zelo mrzle ali gazirane pijače, enako tudi alkohol.
-
V poletni vročini se radi ohladimo v morju, jezerih ali bazenih. Ohladitev je prijetna, žal pa kopanje lahko povzroči tudi nekatere zdravstvene težave. Med pogostejšimi, a neprijetnimi in pogosto bolečimi so težave z ušesi.
Tanka zaščitna plast ušesnega masla, ki pokriva kožo zunanjega sluhovoda, varuje sluhovod pred škodljivimi mikroorganizmi, nečistočami in izsušitvijo. Izločki lojnic, ki so v zunanji tretjini sluhovoda in so glavna sestavina ušesnega masla, kožo mastijo in tako ovirajo njen neposredni stik z vlago. Ušesnega masla zato ne smemo pretirano odstranjevati, čistiti ali mehčati, saj lahko v tem primeru pride do vnetja sluhovoda. Z odstranjevanjem maščob se spremeni tudi pH kože, ki ji ušesno maslo zagotavlja naravno kislost in zaščito. Ušesne paličice tu lahko naredijo več škode kot koristi, prav tako je nepotrebno izdatno umivanje ušes. Izgubo zaščitnega sloja ušesnega masla lahko povzroči tudi kopanje, potapljanje ali plavanje v morski ali sladki vodi, še več težav pa lahko zunanjemu sluhovodu povzroča voda v kloriranih bazenih, ki dodatno izsušuje in draži kožo.
