Zdravje
Gabez z izjemno močjo celjenja
Navadni gabez je v tradicionalnem zdravilstvu že stoletja znan kot zdravilna rastlina, ki pomaga pri zdravljenju modric, udarnin, opeklin, natrganih mišic, zvinov, izpahov in zlomov. Med številnimi ljudskimi imeni zanj sta tudi kostni celivec in črni koren.
Gabez (Symphytum officinale) je trajnica, ki jo poznamo tudi z naših vrtov, njiv in travnikov, najdemo jo na vlažnih robovih poti in ob robu gozdov. Poleg že omenjenih ga pri nas poznamo tudi pod imeni gabež, gavez, izvinek, opašica, skornik, svaljnik, svenik … Rastlina iz družine srhkolistnic zraste od 80 do 120 centimetrov visoko, pokončno steblo in veliki suličasti listi so precej dlakasti, cvetovi pa so zvonaste oblike in vijoličaste barve. Cveti od aprila do septembra. Nekateri ga sadijo na vrtovih, kmetje pa ga ne marajo preveč, saj ga imajo za trdoživ plevel, ki se ga je težko znebiti. Ker ima zelo razvit koreninski sistem, iz okoliške prsti močno črpa vodo in s tem suši in izrablja prst, zato druge rastline ob njem slabše uspevajo.
Zaščita ušes pred vodo in hrupom
Če imate občutljiva ušesa ali pogosta vnetja, je priporočljivo, da ne pride voda v ušesa. Rešitev so po meri narejeni silikonski čepki za ušesa.
Čepke priporočamo vsem, katerih ušesa so občutljiva ob stiku z vodo – v bazenu, doma pod prho, v mokrem vremenu itd. Še posebej jih priporočamo v primerih, ko bi vdor vode v sluhovod lahko predstavljal težavo oziroma posledično vnetja – na primer pri otrocih, ki imajo v bobnič vstavljene timpanalne cevke. Primerni so tudi za vse, ki jim po plavanju ne steče voda iz ušes, kasneje pa se to kaže v obliki bolečin in vnetij. V slušnih centrih Widex silikonske čepke za ušesa izdelamo po meri in tako zagotavljamo popolno zaščito pred vdorom vode.
-
ZDRAVJE
Možganska kap je drugi vzrok smrtnosti tako pri nas kot po svetu. Napovedi so skrb vzbujajoče: vsak četrti Zemljan, starejši od 25 let, naj bi jo utrpel v svojem življenju. Do leta 2040 se bo število obolelih povečalo za 35 odstotkov, in to kljub vse večji ozaveščenosti.
Tako napovedujejo strokovnjaki, ki poznajo tudi vzroke. Previsok sistolični (zgornji) krvni tlak, debelost, povišane vrednosti maščob in sladkorja v krvi so krivi za več kot 70 odstotkov kapi. Ali povedano drugače: največ kapi nastane zaradi nezdravega vedenja, za katero je značilno premalo telesne aktivnosti, slaba prehrana in kajenje. Med drugimi vzroki so še onesnaženost zraka in izpostavljenost svincu, pomanjkanje spanja ter velike in dolgotrajne delovne obremenitve.
-
Pravilna uporaba inhalatorjev je nujna
Astma je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jo uspešno obvladujemo le s pravilnim zdravljenjem. Učinkovita so inhalacijska zdravila, zlasti tista, ki vsebujejo kortikosteroide, saj zavirajo osnovno vnetje dihalnih poti ter zmanjšujejo tveganje za akutna poslabšanja bolezni. Vendar pa raziskave kažejo, da jih večina bolnikov uporablja nepravilno, kar bistveno zmanjša učinkovitost zdravljenja. Svetovna iniciativa za astmo (GINA) zato poziva zdravstvene delavce, da bolnike poučijo o pravilni uporabi teh zdravil, nujna sta pravočasno, natančno in posamezniku prilagojeno izobraževanje ter preverjanje, ali bolnik res dobro pozna inhalacijsko terapijo.
-
ZDRAVJE
Vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije ima težave z iskanjem, razumevanjem in uporabo informacij o zdravju v vsakdanjem življenju, je pokazala raziskava o zdravstveni pismenosti, ki jo je leta 2020 izpeljal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Da smo zdravstveno pismeni, pomeni, da znamo poiskati informacije o zdravju in zdravstvenem sistemu, jih razumemo in po presoji uporabimo; da v primeru bolezni razumemo navodila zdravnika in jim sledimo; da poznamo nezdrave navade in vemo, kako jih opustiti ter da poznamo načine za ohranjanje ali izboljšanje zdravja.
-
Uspešna zadruga pletilj islandskih puloverjev
Islandski pleteni puloverji z značilnim tradicionalnim vzorcem so postali simbol te severne dežele daleč zunaj njenih meja. Tamkajšnje ovce imajo dolgo dlako, njihova volna pa je mehka, lahka, vzdržljiva in vodoodporna. V hladnem podnebju Islandci cenijo pletena volnena oblačila že vsaj od 16. stoletja, v zadnjih desetletjih pa so postala modni dodatek in eden najbolj cenjenih spominkov obiskovalcev z vsega sveta. Leta 1977 so v Reykjaviku pletilje ustanovile zadrugo, ki jim omogoča dodatni zaslužek z ročnim pletenjem puloverjev, kap in šalov...
Zaposleni na oddelkih za demenco bodo prejemali dodatek
Pri majski plači bodo zaposleni, ki skrbijo za osebe z demenco ter osebe z duševno, telesno ali senzorno motnjo v socialnovarstvenih zavodih prvič prejeli tudi dodatek v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek naj bi prejemalo približno 8.000 zaposlenih v socialni oskrbi in zdravstvu. Kot je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, jim s tem priznavajo zahtevnost, strokovnost in pomen dela, ki ga opravljajo z ljudmi z demenco in drugimi ranljivimi skupinami. Gre za delo, ki poleg znanja in izkušenj, zahteva empatijo, potrpežljivost in veliko mero predanosti – in zato je prav, da je tudi ustrezno ovrednoteno. Ob tem pa po mnenju ministra ta ukrep dolgoročno krepi tudi stabilnost in kakovost oskrbe, motivira zaposlene ter daje večjo privlačnost poklicu, ki ima ključno vlogo v starajoči se družbi.
Odkrito o težavah pri vnetni črevesni bolezni
Danes je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki poteka pod geslom Razbijajmo tabuje in govorimo o njih. Simptomi bolezni namreč posameznikom vzbujajo zadrege in občutke sramu, zato želijo v Društvu za KVČB z odkritim pogovorom o težavah doseči, da bi jih drugi razumeli in sprejeli.
Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko, pojavom krvi med blatom, hujšanjem, utrujenostjo, slabšo telesno zmogljivostjo. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči ter različno dolga obdobja t. i. remisije, ko nekateri bolniki ne beležijo težav. Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata.
Informacije o dolgotrajni oskrbi na 114
Prebivalke in prebivalci, ki imajo kakršnakoli vprašanja o uvajanju dolgotrajne oskrbe, lahko pokličejo na številko 114.
Svetovalci v klicnem centru, to so uslužbenci ministrstev in vladnih služb, jim bodo posredovali želene informacije oziroma jih usmerili na pravi naslov. Sprva pričakujejo vprašanja zlasti o uvedbi obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati 1. julija, ko bodo začele veljati tudi druge pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi. To so pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti po novem zakonu.
Različne možnosti zdravljenja raka prostate
ZDRAVJE
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot 17.000 moških s to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli okoli 1600. Običajno se razvija počasi, znaki pa se žal največkrat pojavijo šele v napredovali fazi. Na srečo pa spada med bolezni z dobrim preživetjem.
Kot je pojasnila mag. Janka Čarman, dr. med., ki je specialistka za tovrstnega raka in je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, najpogosteje zbolijo moški med 60. in 75. letom. Takoj doda še spodbuden podatek, da je petletno preživetje skoraj 94-odstotno.