Zdravje
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
V hladnejših mesecih so zelo pogoste virusne okužbe dihal. Velikokrat jih spremlja kašelj, ki ga lahko lajšamo z naravnimi pripravki.
Kašelj je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki z nenadnim, sunkovitim izdihom zraka izloči sluz ali druge tujke iz dihalnih poti. O suhem kašlju govorimo, kadar poteka brez tvorbe sluzi. Pojavlja se v napadih, je intenziven in dušeč, v grlu imamo občutek suhosti in draženja, pogosto se poslabša, ko se uležemo (zlasti ponoči) ali ko govorimo. Kadar pa se tvori sluz oziroma izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Med najpogostejšimi vzroki kašlja so različne bolezni dihal (prehlad, bronhitis, gripa, pljučnica, astma) in tudi vdihovanje dražečih snovi (prah, cigaretni dim, kemikalije), gastroezofagealni refluks, postnazalni izcedek in živčnost.
-
Po izkušnjah slušnih akustikov lahko samo privajanje v povprečju traja nekaj mesecev. Nekateri že od samega začetka nimajo nobenih težav z uporabo, nekateri pa potrebujejo malo več časa. Ni pa mogoče jasno opredeliti časovnega okvira, ker se ljudje vsak na svoj način privajajo tako na zvok kot tudi na občutek tujka v ušesu.
Zato priporočamo postopno privajanje, najprej po nekaj ur dnevno, potem pa vsak dan malo več. Na začetku se izogibajte uporabi slušnega aparata v hrupnih okoljih in ga začnite uporabljati v domačem okolju, kasneje, ko boste bolj vajeni uporabe, pa ga lahko nosite ves dan in kjer koli, a če le to ni okolje s premočnim hrupom, kjer je priporočljiva protihrupna zaščita. Vsekakor pa ne pozabite, da imate možnost brezplačnega preizkusa slušnega aparata že pred nakupom.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Starostna degeneracija makule ali okvara rumene pege je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri odraslih in se s starostjo izrazito povečuje. Pojavi se pri vsaki četrti osebi, starejši od 65 let. Oftalmologinje z očesne klinike UKC Ljubljana pozivajo vse, ki uporabljajo bralna očala, k rednim pregledom, saj lahko začetno bolezen odkrije le očesni zdravnik pri natančnem pregledu oči.
Rumena pega je izredno majhen delček mrežnice, v kateri so čutnice za zaznavanje svetlobe. Uporabljamo jo za oster in natančen vid. Če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid. Oseba z okvarjenim centralnim vidom vidi le temno liso, ne pa dejanskih predmetov, tako ne vidi na uro, ne zmore prebrati sporočil na telefonu, ne prepozna številke avtobusa, ne more voziti avtomobila niti kolesa, sčasoma ne prepoznava obrazov. Temeljna dejavnika, ki povzročita bolezen, sta starost in dedna nagnjenost (še posebej, če so zboleli starši ali sorojenci), na katera pač ne moremo vplivati, zato so nujno redni preventivni pregledi. Prej ko bolezen odkrijejo, uspešnejše je zdravljenje, ki pa poteka več let.
-
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se začenja že 54. sejem Narava-zdravje. Odprt je do nedelje popoldne, ob obisku pa boste izvedeli številne koristne informacije o zdravem načinu življenja, dobili rešitve za lajšanje bolezenskih težav ter spoznali različne tehnike za doseganje duševnega zdravja. Prav tako boste lahko odkrivali aromaterapijo in naravi prijazne izdelke za nego kože ter opravili brezplačne zdravstvene meritve.
Predstavili se bodo ponudniki domačih mlečnih izdelkov, medu, sadja in zelenjave, različnih olj ter izdelkov s čilija. Zanimiv bo tudi spremljevalni program z različnimi delavnicami, predavanji in predstavitvami. Izvedeli boste lahko več o krajinskih parkih Radensko polje, Strunjan, Logarska dolina, Debeli rtič in Pivška presihajoča jezera, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Triglavski narodni park, Naravni rezervat Škocjanski zatok in Park Škocjanske jame.
Kje poiskati pomoč pri depresivnih motnjah
Depresija je najpogostejša duševna bolezen in lahko doleti vsakega izmed nas, še posebej, če se soočamo s hujšimi stresnimi dogodki ali izgubo, hudo boleznijo, revščino, nezaposlenostjo, odvisnostjo od alkohola ali drog. Posebno ogroženi so mladostniki in starejši ljudje, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra.
A duševno zdravje ni samo problem posameznika, ampak vpliva na celotno družbo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se iz leta v leto viša tako število predpisanih receptov za antidepresive kot tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških staležev, ki jih povzročajo duševne motnje.-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
Koristne preventivne zdravstvene meritve
Dobro počutjeoktober '24Zdravje
Zdravje
Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.
Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetioktober '24Zdravje
STAROSTNE SPREMEMBE
Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.
Občutljivost za hrano? Okrepimo prebavila!
Če težave povzroča že manjša količina zaužite hrane, gre po navadi za alergijo ali avtoimunsko obolenje, pri občutljivosti zaznamo težave (bolečine v trebuhu, driska, napenjanje, vetrovi …), ko zaužijemo več problematičnega živila. Težava nastane zaradi pomanjkanja ustreznih prebavnih encimov. Najpogostejša je občutljivost za gluten in/ali laktozo.
Ali lahko težavo rešimo z uživanjem prebavnih encimov? Žal raziskave kažejo, da je njihova učinkovitost nizka. Pri občutljivosti za neko hrano se namreč poslabša delovanje celotnega prebavnega trakta. Treba ga je splošno okrepiti.
Zakaj so ribe pomemben del uravnotežene prehrane?
Poleti radi posegamo po svežem sadju in zelenjavi, na morju pa seveda ne moremo mimo dišečih rib in morskih sadežev. Ko pa se z jesenjo vrnemo v vsakodnevni ritem, poln obveznosti, naša prehrana pogosto postane manj pestra in uravnotežena.
Trenutne smernice priporočajo uživanje mastnih morskih rib dvakrat na teden. Pa ste se morda že kdaj vprašali, zakaj?
Kaj so omega-3 in zakaj so pomembne?
Spadajo v skupino esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, kar pomeni, da jih moramo v telo vnesti s pomočjo prehrane. Delimo jih na alfalinolensko kislino (ALA), ki jo najdemo v živilih rastlinskega izvora, ter dokozaheksaenojsko (DHK) in eikozapentaenojsko (EPK) kislino, ki ju najdemo predvsem v mastnih morskih ribah. Za naše zdravje sta pomembni predvsem kislini EPK in DHK, saj dokazano podpirata zdravje srca in ožilja, DHK pa ima vlogo tudi pri ohranjanju vida in delovanju možganov.
