Zdravje
Pomembna sta preventiva in hitro ukrepanje
Dobro počutjenovember '25Zdravje
Ob svetovnem dnevu možganske kapi je Društvo za zdravje srca in ožilja ponovno opozorilo na pomen preventive in hitrega ukrepanja ob pojavu možganske kapi. V Sloveniji se na leto zgodi okoli 4000 novih primerov te bolezni. S posledicami po možganski kapi pa živi več kot 40.000 oseb. In kar 80 odstotkov se jih po zdravljenju in rehabilitaciji vrne v domače okolje in letošnja kampanja se osredotoča na okrevanje po bolezni.
Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost (smrtnost je od 14- do 30-odstotna, odvisno od vrste kap) in trajno invalidnost. V zadnjih desetletjih so se uveljavile učinkovite metode zdravljenja, kot sta intravenska tromboliza in mehanska trombektomija. Novost na področju zdravljenja akutne ishemične možganske kapi pa je novo zdravilo za izvedbo intravenske trombolize. Nova učinkovina ima večjo sposobnost razgrajevanja krvnih strdkov in je tudi enostavnejša za uporabo.
Do dolgoživosti z gibanjem in zdravo prehrano
AKTUALNO
Vsi si želimo dolgo, zdravo in srečno življenje, predvsem pa prijetno staranje s čim manj zdravstvenimi težavami. Od česa je odvisna dolgoživost, kako se ji čim bolj približati, katere navade spremeniti, da bomo fizično in psihično zadovoljni in se bomo dobro počutili tudi v jeseni življenja?
Če nekoliko poenostavimo, se vse vrti okrog preprostih navodil: gibanje, zdravo prehranjevanje, izogibanje ultra predelani hrani, tobaku in alkoholu in drugim substancam ter ravnovesje v vsem, kar počnemo. Ena od študij je dokazala, da so miši, ki so jih hranili z manj kalorično hrano, živele dlje. Znano je tudi, da gibanje za 25 odstotkov zniža tveganje za srčno-žilne bolezni. Idealna kombinacija je, da smo vsak dan gibalno aktivni 40 minut in čim manj sedimo. Ali ste vedeli, da je sedenje več kot pet ur dnevno enako tvegano kot kajenje?
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Kako prepoznati srčno popuščanje?
Dobro počutjenovember '25Zdravje
Zdravje
Srčno popuščanje je stanje, pri katerem srce ne zmore več učinkovito črpati krvi, da bi zadovoljilo potrebe telesa po kisiku in hranilih. Zaradi staranja prebivalstva se število bolnikov povečuje, zato ga marsikdo imenuje tudi epidemija 21. stoletja.
Srce je mišična črpalka, ki vsak dan prečrpa približno 7000 litrov krvi. Srčna mišica mora biti dovolj močna za skrčenje (sistolo) in dovolj elastična, da se med sprostitvijo (diastolo) ustrezno napolni. Ko ta mehanizem oslabi, na primer zaradi bolezni, poškodbe ali preobremenitve, srce izgubi svojo črpalno moč. Takrat govorimo o srčnem popuščanju. Takšno srce deluje šibkejše in manj učinkovito.
Ko sosedje in prijatelji naenkrat postanejo »zlobni«
Dobro počutjenovember '25Zdravje
PSIHOLOGIJA
V današnjem času, ko so mladost, vitalnost in privlačen videz tako zelo pomembni pri mladih in tudi pri odraslih, se težave in spremembe, ki jih prinašajo zrela leta ali starost, manj pogosteje omenjajo. A vsako obdobje v življenju prinaša določene spremembe, s katerimi se je najbolje soočiti in se ne boriti proti njim.
Zelo mi je segla v srce zgodba o Andrejevi mami Mariji. Andrej je že nekaj časa opažal, da se njegova mama obnaša drugače. Pred tem je bila vedno odprta, nasmejana in rada se je družila s sosedi, od pomladi naprej pa je začela verjeti, da so jo sosedje začeli opravljati, zlobno pogledovati, se ji posmehovati. Takoj ko je vstopil v kuhinjo, mu je začela z grozo v očeh pripovedovati, da ji sosedje želijo škoditi, da jo ves čas opazujejo in sprašujejo, ali ima kaj vrednega v hiši, jo poskušajo izzvati ali pa se iz nje norčujejo.
Ne pozabite poskrbeti za možgane (2. del)
Ali se vam kdaj zgodi, da ne veste, kam ste odložili ključe, ali pa se sprašujete, ali ste res ugasnili pečico? Ste morda pozabili na pomemben rojstni dan?
To so lahko znaki, da vaši možgani potrebujejo nekaj dodatne pozornosti. A brez skrbi – to je povsem normalno. S staranjem začnejo možgani nekoliko pešati, naša naloga pa je, da jih z različnimi izzivi ohranjamo v čim boljši formi.
Ste preizkusili umivanje zob z nedominantno roko, kot smo svetovali v prejšnji številki? Verjetno izziv ni bil tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Tokrat smo za vas pripravili nova predloga.
-
Dobro počutjenovember '25Zdravje
Koža je naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Ko se poškoduje, se sproži kompleksen proces celjenja, ki poteka v štirih fazah: zaustavitev krvavitve, vnetje, obnova tkiva in preoblikovanje.
Akutno rano lahko oskrbimo sami, če je površinska, majhna in brez znakov okužbe (pordelost, oteklina, bolečina, povečan izcedek). Zdravnika obiščite v primeru ugriza, globoke ali zelo umazane rane, če ne morete odstraniti tujka ali zaustaviti krvavitve. Posebna previdnost je potrebna pri ljudeh z motnjami strjevanja krvi in sladkornih bolnikih.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
Težave v duševnem zdravju so slabo prepoznane
Duševne motnje naraščajo hitreje kot druge kategorije bolezni. Strokovnjaki ob svetovnim dnevom duševnega zdravja opozarjajo, da so te težave še vedno slabo prepoznane.
Na konferenci Duševno zdravje v Sloveniji: med izkušnjami in prihodnjimi izzivi, ki jo je pripravil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so opozorili, kako pomembno je, da posameznik pravočasno prepozna težave in poišče strokovno pomoč, sicer pa skrbi zase in ustvarja okolje, kjer bo iskanje pomoči pogumno dejanje, in ne stigma. Vodja programa Omra Lilijana Šprah je pojasnila, da s programom odraslo populacijo opismenjujejo o motnjah razpoloženja, kot so tesnoba, depresija, osebnostne motnje in stigma ter pridružene motnje. Poudarila je, da znanje pomaga pri zgodnjem prepoznavanju težav v duševnem zdravju, veliko težav pa je ozdravljivih.
Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.
Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so...
