Zdravje
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetinovember '24Zdravje
SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI
Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.
Zdravstvo ne sme biti tržna dejavnost
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Starejši
Zdusove strani
Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je ministrstvu za zdravje poslala pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Povzemamo najpomembnejše.
Upokojenci presojamo spremembe zakona predvsem z vidika, ali le-te prispevajo k ohranjanju in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, za katerega se zavzemamo, saj si zaradi nizkih pokojnin večinoma ne moremo sami plačevati potrebnih zdravstvenih storitev na trgu in se zanje tudi v veliki meri ne moremo zavarovati pri zavarovalnicah, in ali prispevajo k izboljšanju dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in zagotavljanju pogojev, da bodo potrebne zdravstvene storitve za vse prebivalce pravočasne, kakovostne, varne in financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo vsi pacienti enako obravnavani.
Sladkorna bolezen in dobro počutje
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Svetovno združenje za diabetes (IDF) je za letošnjo temo mednarodnega dne diabetesa izbrala dobro počutje ljudi z diabetesom. To bo rdeča nit vse do leta 2026, skrb za dobro počutje pa je utemeljena s podatkom, da zaradi kronične narave bolezni najmanj tretjina bolnikov utrpi škodo na duševnem zdravju.
Med sladkornimi bolniki je več depresij, kar 63 odstotkov pa jih navaja, da slabše živijo zaradi skrbi pred zapleti. Napredovani diabetes je dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in ledvično odpoved. Zdravljenje diabetesa zahteva vsakodnevno organiziranost in odgovornost, kar je lahko po več letih bolezni stresno in se še poslabša, ko pride do zapletov.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Poslovne priložnosti rasejo kot konoplja
Poslovne priložnosti, ki jih ustvarjajo v zvezi s konopljo predvsem nova odkritja in inovacije v tehnologiji, so velike. O tem in o pripravah zakonskih sprememb, brez katerih priložnosti ne morejo imeti pravega zagona, so govorili udeleženci septembrske mednarodne poslovne konference o konoplji (ICBC) na Bledu.
Ali bo Slovenija za Nemčijo, ki je zakonodajo o omejeni osebni rabi konoplje sprejela 1. aprila letos, naslednja država v Evropi? Na ta način bi se konoplja uveljavila kot ena od možnosti zdravljenja v uradni medicini. Na pomladnem posvetovalnem referendumu se je 66,71 odstotka Slovencev izreklo za gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene in 51,57 odstotka volivcev za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno porabo. Na Bledu je dr.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Depresija je najpogostejša duševna bolezen in lahko doleti vsakega izmed nas, še posebej, če se soočamo s hudim stresnim dogodkom ali izgubo, težko boleznijo, revščino ali odvisnostjo od alkohola. Med posebej ogroženimi so starejši, ki jih pogosto pesti osamljenost.
Ko se prikradejo temačne misli, pogosto pomaga pogovor s sočutnim svetovalcem. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik delujeta 24 ur na dan na številki 006 123, klic je brezplačen. Ponoči, tj. med 19. in 7. uro zjutraj, pa lahko pokličete na številko 01 520 99 00 (Klic v duševni stiski). Koristne nasvete najdete tudi na spletnih straneh: www.nebojse.si in www.med.over.net. Če pesimistično razpoloženje, otožnost, brezvoljnost, upočasnjenost pri vedenju in govoru (ali nemir), motnje spanja (zgodnje prebujanje ali pa zatekanje v spanje), slabši...
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
V hladnejših mesecih so zelo pogoste virusne okužbe dihal. Velikokrat jih spremlja kašelj, ki ga lahko lajšamo z naravnimi pripravki.
Kašelj je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki z nenadnim, sunkovitim izdihom zraka izloči sluz ali druge tujke iz dihalnih poti. O suhem kašlju govorimo, kadar poteka brez tvorbe sluzi. Pojavlja se v napadih, je intenziven in dušeč, v grlu imamo občutek suhosti in draženja, pogosto se poslabša, ko se uležemo (zlasti ponoči) ali ko govorimo. Kadar pa se tvori sluz oziroma izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Med najpogostejšimi vzroki kašlja so različne bolezni dihal (prehlad, bronhitis, gripa, pljučnica, astma) in tudi vdihovanje dražečih snovi (prah, cigaretni dim, kemikalije), gastroezofagealni refluks, postnazalni izcedek in živčnost.
-
Po izkušnjah slušnih akustikov lahko samo privajanje v povprečju traja nekaj mesecev. Nekateri že od samega začetka nimajo nobenih težav z uporabo, nekateri pa potrebujejo malo več časa. Ni pa mogoče jasno opredeliti časovnega okvira, ker se ljudje vsak na svoj način privajajo tako na zvok kot tudi na občutek tujka v ušesu.
Zato priporočamo postopno privajanje, najprej po nekaj ur dnevno, potem pa vsak dan malo več. Na začetku se izogibajte uporabi slušnega aparata v hrupnih okoljih in ga začnite uporabljati v domačem okolju, kasneje, ko boste bolj vajeni uporabe, pa ga lahko nosite ves dan in kjer koli, a če le to ni okolje s premočnim hrupom, kjer je priporočljiva protihrupna zaščita. Vsekakor pa ne pozabite, da imate možnost brezplačnega preizkusa slušnega aparata že pred nakupom.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Starostna degeneracija makule ali okvara rumene pege je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri odraslih in se s starostjo izrazito povečuje. Pojavi se pri vsaki četrti osebi, starejši od 65 let. Oftalmologinje z očesne klinike UKC Ljubljana pozivajo vse, ki uporabljajo bralna očala, k rednim pregledom, saj lahko začetno bolezen odkrije le očesni zdravnik pri natančnem pregledu oči.
Rumena pega je izredno majhen delček mrežnice, v kateri so čutnice za zaznavanje svetlobe. Uporabljamo jo za oster in natančen vid. Če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid. Oseba z okvarjenim centralnim vidom vidi le temno liso, ne pa dejanskih predmetov, tako ne vidi na uro, ne zmore prebrati sporočil na telefonu, ne prepozna številke avtobusa, ne more voziti avtomobila niti kolesa, sčasoma ne prepoznava obrazov. Temeljna dejavnika, ki povzročita bolezen, sta starost in dedna nagnjenost (še posebej, če so zboleli starši ali sorojenci), na katera pač ne moremo vplivati, zato so nujno redni preventivni pregledi. Prej ko bolezen odkrijejo, uspešnejše je zdravljenje, ki pa poteka več let.
-
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se začenja že 54. sejem Narava-zdravje. Odprt je do nedelje popoldne, ob obisku pa boste izvedeli številne koristne informacije o zdravem načinu življenja, dobili rešitve za lajšanje bolezenskih težav ter spoznali različne tehnike za doseganje duševnega zdravja. Prav tako boste lahko odkrivali aromaterapijo in naravi prijazne izdelke za nego kože ter opravili brezplačne zdravstvene meritve.
Predstavili se bodo ponudniki domačih mlečnih izdelkov, medu, sadja in zelenjave, različnih olj ter izdelkov s čilija. Zanimiv bo tudi spremljevalni program z različnimi delavnicami, predavanji in predstavitvami. Izvedeli boste lahko več o krajinskih parkih Radensko polje, Strunjan, Logarska dolina, Debeli rtič in Pivška presihajoča jezera, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Triglavski narodni park, Naravni rezervat Škocjanski zatok in Park Škocjanske jame.
Kje poiskati pomoč pri depresivnih motnjah
Depresija je najpogostejša duševna bolezen in lahko doleti vsakega izmed nas, še posebej, če se soočamo s hujšimi stresnimi dogodki ali izgubo, hudo boleznijo, revščino, nezaposlenostjo, odvisnostjo od alkohola ali drog. Posebno ogroženi so mladostniki in starejši ljudje, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra.
A duševno zdravje ni samo problem posameznika, ampak vpliva na celotno družbo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se iz leta v leto viša tako število predpisanih receptov za antidepresive kot tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških staležev, ki jih povzročajo duševne motnje.
