Zdravje
Dober sogovornik je dober poslušalec
SVET IN MI
Čas, v katerem živimo, spreminja naše življenje. In ker smo socialna bitja, ki potrebujemo dnevne stike z drugimi, malo smeha, morda celo petja, nas vse to lahko osrečuje. Telefoni so primerno orodje za druženje: zavrtiš telefonsko številko prijateljice in že sta vsaka v svojem naslanjaču ob skodelici kave ali čaja ...
Treba se je znati pogovarjati. Če dobro pomislite, gotovo poznate nekoga, s komer se zelo radi pogovarjate, se z njim nasmejete, ob njem vedno postanete boljše volje in samozavestnejši. Gotovo pa poznate tudi take sogovornike, ki vas popolnoma izsušijo, so kot goba, ki vas pije in izčrpa.
-
Ali je virus povzročitelj alzheimerjeve bolezni?
V jugovzhodni Franciji se znanstveniki različnih usmeritev že več kot dve desetletji trudijo najti povzročitelja alzheimerjeve bolezni.
Najnovejše objave kažejo, da so raziskave na stopnji, ko so znanstveniki prepričani, da vedo, kje bi bilo treba iskati glavnega krivca. Na kratko povedano, po njihovo naj bi to bil virus HSV1, ki ga poznamo kot herpes. Ko se človek enkrat z njim okuži, je njegova prisotnost vseživljenjska. Dobri dve desetletji trajajo raziskave, ki so jih opravljali na inštitutih in laboratorijih jugovzhodne Francije na več kot enajst tisoč osebah, starejših od 65 let, razdeljenih v različno velike skupine. Hkrati so prisotnost tega virusa opazovali tudi v režnjih možganov laboratorijskih živali. Herpes povzroča ljudem preglavice, ki sicer niso hude, a so zato zelo neprijetne. Izbruh herpesa v drobnih mehurčkih ljudje poznajo, ker se jim največkrat pokaže na robu ustnic, hujši med zgornjo ustnico in nosom, ob stresnih dogodkih pa se lahko naredi tudi drugje po telesu in skoraj vedno na istem mestu.
-
Dobro počutjefebruar '20Ljudje Zdravje Starejši
Vitamin F ni vitamin v pravem pomenu besede, saj z njim imenujemo esencialne maščobne kisline omega-3 in omega-6. Alfa-linolenske kisline, ki spadajo v skupino maščobnih kislin omega-3, in linolenske kisline iz skupine maščobnih kislin omega-6 imajo zelo pomembno vlogo v človeškem organizmu. Ker jih telo ne more samo proizvesti, jih moramo dobiti s hrano.
Številne znanstvene študije so ugotovile, da redno uživanje rib (predvsem morskih) ali ribjega olja, v katerem prevladujejo nenasičene maščobne kisline omega-3, zmanjšuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja, še posebej srčnega infarkta. Maščobne kisline omega-3 zmanjšujejo vnetja, izboljšajo funkcijo žil, normalizirajo srčni utrip, izboljšujejo učinkovitost srca ter preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, znani so tudi pozitivni učinki na zmanjšanje vsebnosti maščob v krvi (trigliceridov in LDL-holesterola) in znižanje krvnega tlaka pri ljudeh...
-
Dobro počutjefebruar '20Ljudje Zdravje Starejši
Ni se prijetno zbuditi z zabuhlimi očmi, saj otekle zgornje in spodnje veke močno spremenijo videz obraza. Če se vam to zgodi le tu in tam, si lahko pomagate na naraven način, sicer pa obiščite zdravnika.
Zabuhle oči so običajno posledica pomanjkanja spanja ali močnega joka pa tudi fizičnega ali duševnega stresa. Pojavijo se tudi kot opozorilo, da smo zaužili preveč slane hrane, vnesli v telo preveč toksinov, aktivno ali pasivno kadili in nezmerno pili alkohol. Lahko imamo zabuhle oči tudi zaradi težav s sinusi, zaradi vnetja oči pri kontaktnih lečah ali zaradi alergene kozmetike. Za vse naštete vzroke je značilno, da so oči občasno zabuhle in da zabuhlost lahko omilimo sami. Če pa gre za pogosto težavo ali za hudo obliko zabuhlosti, je potrebno zdravljenje.
-
Navidezni človek Neon
Consumers Electronics Show (CES) se dogaja teden dni v začetku januarja v Las Vegasu in menda je to najbolj množično obiskan sejem elektronike v ZDA. Namenjen je vsem, ki jih zanima napredek na področju elektronike, in podobno kot za avtomobilski sejem se tudi tu vnaprej šušlja in domneva, kakšna presenečenja so pripravili največji proizvajalci elektronskih aparatov in drobnih predmetov, ki nam na ta ali oni način lajšajo življenje in delo z računalniki, tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni in zapestnimi urami, ki zapisujejo zdravstveno stanje človeka, utrip srca, raven kisika v krvi in podobno.
Vitaminska abeceda – vitamin E
Dobro počutjejanuar '20Ljudje Zdravje Starejši
Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.
V primerjavi z drugimi vitamini, ki imajo v telesu številne naloge in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Pri dobri preskrbi z vitaminom E se rane celijo hitreje, koža je bolj napeta, lasje rastejo hitreje in so močnejši. Vitamin E ščiti stene arterij, ker zavira nastajanje oksidiranega holesterola LDL, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. Zavira vnetja in krepi imunski sistem, po nekaterih raziskavah tudi njegov učinek kot preventiva proti raku ni zanemarljiv.
-
januar '20Ljudje Zdravje Starejši
Anandamid namesto konoplje
Večina ljudi pozna prozac, farmacevtski izdelek, ki ga zdravniki predpisujejo pri depresiji in za katerega je znano, da lahko depresijo celo poveča.
Medtem ko si domači proizvajalci industrijske konoplje pulijo lase, ker je EU prepovedala prodajo izdelkov, ki vsebujejo koncentrate kanabinoidov – CBD, je dobro opozoriti, da si lahko pomagamo sami.
Le malokdo je v poplavi CBD-izdelkov slišal za anandamid (ananda iz sanskrta in amid iz organske kemije), ki je popolnoma naravni antidepresiv, ki ga ustvarjajo človeški možgani.
Hemoroidi – pogosta nevšečnost
Dobro počutjejanuar '20Ljudje Zdravje Starejši
Povečani hemoroidi ali zlata žila so nevšečnost, s katero se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica ljudi, pogostejši pa so pri srednji in starejši generaciji ter med moškimi. Lahko so zelo neprijetni in boleči, vendar v večini primerov niso nevarni. Povečani hemoroidi so najpogostejši vzrok za krvavitve iz zadnjega dela črevesa, do katere sicer lahko pride tudi zaradi boleče kožne razpoke (analne fisure).
Gre za posebne vrste krvnih žil v kanalu zadnjika. Glede na velikost in njihovo lego ločimo hemoroide na notranje in zunanje. Notranji hemoroidi so zaradi manjšega števila živčnih končičev v danki milejši in nastanejo v zadnjiku. Gre za majhne nabrekle vene na stenah zadnjika in običajno niso boleči, nanje pa opozarja sveža svetlo rdeča krvava sled na toaletnem papirju ali blatu. Lahko zdrknejo skozi zadnjično odprtino, vendar se vrnejo sami ali jih lahko s prstom nežno potisnemo nazaj. Kadar se hemoroidi ne vrnejo v notranjost, jih v hujših primerih analne mišice stisnejo in tako preprečijo dostop krvi v hemoroide, kar privede do nastajanja krvnih strdkov in hudih bolečin. Zunanji hemoroidi pa ležijo pod kožo na zunanji strani zadnjika. Zaradi velike oživčenosti zadnjika so zelo občutljivi in bolj boleči, lahko srbijo in občasno zakrvavijo, pogosto pa se tudi vnamejo. V njih se oblikujejo krvni strdki, ki povzročijo nastanek zelo bolečih zatrdlin.
-
december '19Ljudje Zdravje Starejši
Napovedati padec starejše osebe
Napovedati padec, preden se ta zgodi, je bil cilj raziskave, ki so jo opravili v Univerzitetni bolnišnici v Toulousu. Dr. Antoine Piau je raziskoval »tihe« padce pri starejših v oregonskem centru za starost in tehnologijo, največjem raziskovalnem centru za e-zdravstvo na svetu.
Tihi padec ne pušča posledic, ni ne zloma ne kake druge poškodbe. Hkrati pa je tihi padec zlovešč napovedovalec mnogo nevarnejšega, ki v kratkem sledi. Raziskava je obdelala 371 tihih padcev, ki jih je v štirih letih opisalo 200 udeležencev, 73 odstotkov od teh so bile ženske, povprečno stare 83,3 leta.
-
Dobro počutjedecember '19Ljudje Zdravje Starejši
Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.
Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.