Zdravje
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Sanja iz Postojne piše, da je stara 69 let in ima že vse življenje težave z obilnim potenjem, ki je moteče in se je v zadnjih letih še poslabšalo. Sprašuje, kako si lahko pomaga.
Znoj izločajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsem telesu, še posebej veliko jih je na dlaneh, podplatih, pazduhah, čelu in vratu. Z izločanjem znoja odvajamo odvečno telesno temperaturo zaradi vročinskih bolezni, fizičnih aktivnosti in dela, še posebej v toplem vremenu. Znojnice v pazduhah, okrog popka in v predelu genitalij postanejo aktivnejše v puberteti pod vplivom spolnih hormonov. Povečano potenje se lahko pojavi ob psihičnih obremenitvah, zaradi obolenja ščitnice in spremembe hormonov v menopavzi. Občutek prekomernega potenja ali hiperhidroze lahko povzroči tudi uporaba premastnih mazil v toplejših mesecih.
Cigaretni ogorek zastrupi 1.000 litrov vode
Letošnja tema dneva Zemlje je Planet proti plastiki in poziva k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja vseh živih bitij našega planeta. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le kratek čas, v okolju pa lahko ostane več sto let, preden se razgradi. Med njimi je ogromna količina cigaretnih ogorkov.
Ti so najpogostejša smet na morskih obalah in med glavnimi krivci za kopičenje plastike v morju. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v vodi razpadejo v mikroplastiko in škodujejo ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami. Na to opozarja razstava umetniških del, oblikovalskih izdelkov in instalacij z uporabo smeti iz morja, ki jo je pripravilo kulturno-ekološko društvo Smetumet. Razstavo z naslovom Morje čikov: Človek v času plastike si lahko do 19. maja 2024 ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju.
Varstvo podnebja je človekova pravica
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj podalo prvo razsodbo, povezano z globalnim segrevanjem, in sicer na pobudo skupine starejših Švicark, ki se zavzemajo za varstvo podnebja ter pravico do življenja zase in za svoje vnuke.
Sodišče je ugotovilo, da je Švica kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, saj si ni v zadostni meri prizadevala za preprečevanje podnebnih sprememb. Odkrilo je številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim denimo Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev emisij toplogrednih plinov, poročanje nemške tiskovne agencije dpa povzema STA.
-
ZDRAVJE
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 žensk na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih umre za rakom. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste, in sicer za okoli dva odstotka letno.
Povprečna starost bolnic je 62 let. Zbolijo lahko tudi zelo mlade ženske, okoli dva odstotka je mlajših od 35 let, odstotek pa je moških. »Nastanek raka dojk in tudi drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces. Gre za kopičenje napak (okvar, mutacij) na genih. V nekem trenutku, ko je kombinacija napak ravno prava, se celica spremeni v rakavo (maligno) ter ni več normalna. Za normalne celice je značilno, da ostajajo na mestu, kjer so zrasle, da nekaj časa živijo, nato propadejo in jih nadomestijo nove.
-
Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko so dnevi toplejši.
Dobro je, če težave z venami pravočasno prepoznamo, saj lahko učinkovito ukrepamo in preprečimo, da bi postale kronične. Po daljšem stanju ali ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more učinkovito prečrpati navzgor proti srcu. Pomagamo si lahko tako, da noge sede ali leže dvignemo nad višino srca. Na ta način olajšamo pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in otekline nog. Venam prija tudi hladna voda, ker jih krči.
-
Vprašajte dermatologinjo
Gospa Anica iz okolice Kranja, ki se zdravi zaradi krčnih žil, že nekaj let opaža, da nohti na nogah postajajo rumenkasti in nekoliko zadebeljeni. Zanima jo, ali gre za glivično okužbo. Ko se je pred kratkim vrnila z daljšega sprehoda po bližnjem hribu, pa je pod nohtom na palcu leve noge opazila rdeče rjav madež. Skrbi jo, da gre za kakšno nevarno spremembo.
Pri osebah v zrelih letih pogosto nastanejo spremembe na nohtih na nogah zaradi slabše prekrvavitve, nohti lahko spremenijo barvo, se zadebelijo in celo deformirajo. Spremembe so še izrazitejše pri ljudeh s kroničnim venskim popuščanjem ter sladkornih bolnikih in zaradi tesne obutve, ki pritiska na ožilje in nohte.
Obeti za zdravljenje dolgotrajnega covida
Zdravje
Strokovnjaki vse bolje spoznavajo različne oblike dolgotrajnega covida in s pomočjo raziskav iščejo rešitve za zdravljenje posameznih simptomov.
Med kliničnimi pojavi dolgotrajnega covida raziskovalci naštevajo: sindrom dolgotrajne utrujenosti, glavobol, izgubo spomina, respiratorni sindrom, to sta kašelj in težko dihanje, kronična bolečina in nevrosenzorični sindrom, ki vključuje spremenjen okus in vonj. Namesto enakega zdravljenja vseh oblik covida do boljšega izhoda bolezni za paciente vodi ugotavljanje specifičnih diagnostičnih kriterijev za vsakega od teh sindromov, ugotavlja dr. Nisha Viswanathan, direktorica programa dolgega covida na univerzi UCLA v Kaliforniji.
Ne spreglejmo pomanjkanja železa!
Železo je mineral, ki nam ga v telesu najpogosteje primanjkuje, a za naše zdravje je zelo pomembno. Pomanjkanje železa hitro spregledamo, ker simptomi niso tako očitni. Kateri so znaki, da je v naši krvi premalo železa?
Značilni simptomi so kronična telesna in duševna utrujenost, občutek šibkosti, zadihanost že po manjšem naporu, razdražljivost in slaba koncentracija, glavobol in omotičnost, pomanjkanje teka, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti ter zmanjšana odpornost proti okužbam. Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost. Telo ne proizvede več dovolj hemoglobina, snovi, ki rdečim krvničkam omogoča, da vsem tkivom dovaja kisik iz pljuč. Takrat se pojavijo simptomi pomanjkanja železa. Ti so lahko sprva zelo blagi, če železa primanjkuje le občasno ali ga primanjkuje zelo malo, zato jih velikokrat pripišemo stresnemu in napornemu načinu življenja. Kadar je koncentracija rdečih krvničk v krvi znižana pod določeno mejo, pa govorimo o anemiji. Do takšnega stanja privedejo obsežnejše krvavitve, zmanjšano nastajanje ali povečana razgradnja rdečih krvničk ali pa kombinacija vseh omenjenih pojavov. Nezadostna raven železa v krvi povzroča sideropenično anemijo, ki je najpogostejša.
S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo
Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiapril '24Zdravje
ZAPLETI PO OPERACIJI
Bralka je v zadnjem času veliko prebrala o zdravniških napakah. Najbolj jo je prizadela smrt bolnice po operaciji žolčnika, saj tudi sama čaka na laparoskopsko odstranitev le-tega. Zanima jo, kakšni so lahko zapleti. Ker so bolečine pod desnim rebrnim lokom stalne, slabost in bruhanje pa dokaj pogosta, verjetno druge izbire nima.
Pri dobrem načrtovanju, upoštevanju vseh podrobnosti klinične poti in v rokah skrbnega in veščega terapevta je možnost za hude zaplete majhna, vendar obstaja. Tudi še tako odlično opravljen poseg ne pomeni veliko, če mu ne sledita ustrezna nega in prepoznavanje zapletov. Sprašujem, ali je eno- ali dvodnevno opazovanje po takšnih posegih dovolj za vse bolnike. Ali je hitra jutranja vizita kirurgov, ki so z eno nogo že v operacijski dvorani, res tisto, kar bolnika pomiri? Če stoji ob kirurgu tim, ki dobro pozna in ljubi svoje delo, potem verjetno je. Njihova dolžnost je, da zaplete prepoznajo in pravočasno reagirajo. Vedno je najtežje zdraviti bolnike, ki imajo, čeprav smo »naredili vse po veljavnih priporočilih«, še vedno znova in znova težave. Prehitro jih označimo kot normalne in pretirane. Za takšne bolnike je nujno najti prostor v bolnišnicah, kjer imajo največ izkušenj, najboljšo diagnostiko in možnost posvetovanja z različnimi strokovnjaki.
