Zdravje
-
Dobro počutjedecember '19Ljudje Zdravje Starejši
Občutek, da nas zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.
Normalno je, da imamo mrzle noge, kadar je hladno, pa tudi, da noge in roke postanejo mrzle, kadar smo pod stresom ali imamo velike skrbi. Če pa vas kar naprej zebe v noge, to omenite zdravniku, ker je mogoče, da so vzrok zdravstvene težave, največkrat oslabljen krvni obtok, slabokrvnost ali sladkorna bolezen.
Nožna kopel z grenko soljo
Namakanje nog v slani mlačni vodi ogreje noge, sprosti napetosti v telesu, učinkuje proti krčem in rahlo uspava. Grenka sol (imenuje se tudi magnezijev sulfat, epsomova sol in ledena sol) je na prodaj v lekarnah in drogerijah. Po okusu je slano-grenka, po videzu igličasta. Za nožno kopel dodamo v posodo za umivanje nog eno kavno skodelico soli. Noge namakamo 20 minut, najbolje pred spanjem. Nožna kopel naj na začetku ne bo prevroča. Toplo vodo raje dolivamo postopoma, vendar nikoli tako, da imamo med nalivanjem noge v vodi, da se ne bi opekli. Če nimamo grenke soli, uporabimo morsko sol. V kopel lahko dodamo tudi nekaj kapljic evkaliptovega ali sivkinega eteričnega olja. Z naravo proti gubam in gubicam
Dobro počutjenovember '19Ljudje Zdravje Starejši
Gube so naravni pojav v procesu staranja, pa si kljub temu vsi želimo, da bi bile čim manj opazne. Ne gre le za nečimrnost, saj sproščen obraz brez globljih gub sporoča, da je oseba zdrava, sproščena in pozitivno naravnana, zato se nam zdi privlačna.
Mojstri lepotnih posegov gube zgladijo do presenetljivega rezultata, vendar so ti postopki dragi, poleg tega pa so deljena mnenja o koristnosti teh postopkov za zdravje. Z naravno nego ne moremo doseči osupljivega učinka lepotnih popravkov, zato pa jo odlikuje nekaj, kar je pomembnejše: ko poskrbimo za svoj videz, hkrati podpiramo svoje zdravje. Jeseni se nam za nego obraza, ki zmanjšuje gube, ponujata dve sestavini: grozdje in kamilice. Grozdje, grozdni sok in olje iz grozdnih pečk v kozmetični industriji uporabljajo za pomladitvene izdelke, njegov učinek pa so poznale ženske že v starem Rimu. Še prej pa so ljudje poznali učinek kamilic, ki so nekoč rasle na vsakem gartelcu – zaradi njihovih zdravilnih učinkov in tudi kot lepotilo.
-
Dobro počutjenovember '19Ljudje Zdravje Starejši
Na vitamin C pomislimo, ko se začne sezona prehladov in bolezni, saj je splošno znano, da vpliva na krepak imunski sistem. Nekateri ljudje ga zato preventivno uživajo v obliki prehranskega dodatka, toda pri tem je treba biti premišljen.
Vitamin C sodeluje pri številnih bioloških procesih, na primer pri tvorbi kolagena, ki je potreben za zdravje dlesni, kože, zob, kosti, hrustanca in ožilja. Podpira zdravje srca, varuje pred možgansko kapjo in razvojem nekaterih vrst raka ter prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema. Zmanjšuje utrujenost, pomemben pa je tudi pri absorpciji in presnovi hranil, kot je železo, ki ga telo pridobi iz hrane. Učinkuje kot antioksidant, ki upočasnjuje procese staranja in nas ščiti pred številnimi boleznimi.
-
Pot nazaj v mladost
Paul Hynek je ime, ki bo zapisano v zgodovino, kajti ta 57-letni moški je prvi na svetu, ki so mu radikalno podaljšali življenje: njegovo biološko uro so potisnili krepko nazaj.
Raziskovalci so s tem poskusom prvič zares dokazali, da je mogoče obrniti tok življenja nazaj – v mladost.
Devet odraslih zdravih prostovoljcev je pristalo na poskus ekipe raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so jim napovedali spremembo fizičnega počutja, po domače pomladitev. Cilj spremembe naj bi dosegli tako, da bi vrnili timus – priželjc na velikost, kakršno ima moški pri 30 letih.
Kronična obstruktivna bolezen pljuč – KOPB
Dobro počutjenovember '19Ljudje Zdravje Starejši
Kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB) je kronično obolenje dihal, ki najpogosteje nastane zaradi vdihanih delcev tobačnega dima. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB, saj zanjo zboli do 20 odstotkov kadilcev. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni.
Dihalne poti se vnamejo, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, napredujoča zapora dihal žal ni odpravljiva. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.
Vitaminska abeceda – vitamin B
Dobro počutjeoktober '19Ljudje Zdravje Starejši
O vitaminu B govorimo v množini kot o »B-vitaminskem kompleksu«, ker ga sestavlja osem vitaminov. Če jemo zdravo in uravnoteženo, bi morali dobiti dovolj vitaminov B iz hrane, vendar je za nekatere skupine ljudi večje tveganje, da ga dobijo premalo. Mednje spadajo tudi starejši od 50 let.
Vsak izmed osmih vitaminov B-kompleksa (B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12) ima določeno nalogo, ki je pomembna za dobro delovanje telesa, zato potrebujemo vse:
- B1 za presnovo in energijo v vseh telesnih celicah,
Obraba hrustanca – kaj učinkuje in kaj ne?
Dobro počutjeoktober '19Ljudje Zdravje Starejši
Obraba hrustanca v sklepih je pogosta težava v zrelih letih. Sklepi pokajo in so manj gibljivi, kar čutimo, ko vstajamo, hodimo navzdol ali se dvignemo, potem ko smo ostali dalj časa v enakem položaju. Najpogosteje bolijo kolena, kolki in sklepi rok. Sprva so bolečine občasne, nato postanejo stalne in zelo neprijetne.
Obraba hrustanca se v zrelih letih pojavi kot posledica normalnih procesov staranja. Hrustanec, ki zagotavlja, da so sklepi gibljivi, se sicer tvori in razgrajuje vse življenje, vendar se v starejših letih tvorba zmanjšuje. To povzroča tanjšanje plasti hrustanca, posledično pa se pojavijo pokanje v sklepih, manjša gibljivost, vnetje in boleči občutki. Dobra novica pa je, da na tvorbo hrustanca lahko vplivamo, saj poznamo učinkovine, ki tvorbo hrustanca okrepijo.
Pot med krošnjami je posebno doživetje
Prosti časoktober '19Ljudje Zdravje Starejši
Rogla vabi z neokrnjeno naravo in raznoliko turistično ponudbo vse člane družine, od najmlajših do najstarejših. To jesen je bogatejša še za doživljajsko pot, ki sprehajalce popelje visoko med krošnje, od koder se odpirajo razgledi, kot jih vidijo ptice.
Najvišja točka poti, ki je dolga 1.043 m, je lesen razgledni stolp. Obiskovalec se po njem spiralno dviga do višine 37 m, ob tem pa se odpirajo osupljivi 360-stopinjski pogledi. Ob lepem vremenu se vidi od Triglava do Učke, od Snežnika do Panonske nižine. Okoli stolpa se 20 m nad gozdnimi tlemi krožna pot pne ravno med šumečimi vrhovi smrek. Na poti so adrenalinske postaje, kot je strašno navidezno brezno, ki je seveda popolnoma varno. Doživetje narave ima tudi poučno plat, saj se ob poti vrstijo panoji, ki zanimivo pripovedujejo o kamninah...
-
Kako si izboljšati spomin?
Sredi tržnice, ko ugotoviš, da je nakupovalni seznam ostal doma, si želiš, da bi bil tvoj spomin boljši. Tudi človeka, ki te prijazno pozdravi in ogovori, včasih ne prepoznaš, njegovo ime je izginilo v temačnih predorih spomina, ki noče delati ravno takrat, ko je treba. Mnogo pozneje, zvečer, se spomniš imena in se sprašuješ, kako ti delujejo možgani in ali jih morda premalo obremenjuješ s križankami in igrami sudoku.
Marsikdo si mora po 60. letu starosti priznati, da njegov delovni spomin ni več tak, kot je bil pred desetletjem. Razveseljiva vest pa je, da so raziskovalci v Bostonu morda našli način, s katerim bi lahko možgane in spomin spravili spet v pravo formo. Dr. Rob Reinhart, bostonski profesor psihologije in možganske znanosti, ob njem pa raziskovalec John Nguyen sta s šibkimi električnimi sunki prek elektrod, pritrjenih na skalp, dražila nekoordinirane točke na predelih možganov v upanju, da bi se spomin okrepil.
Za razvoj države so pomembne vse generacije
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda Aktualno Nasveti Zanimivosti Okolje Narava
Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.
»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka. Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...