Zdravje
-
Prosti časoktober '21Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Kocke, na katerih so črke abecede, veljajo za klasično igračo. Ali ste vedeli, da jih poznamo že več kot 300 let?
O njih je že leta 1693 pisal angleški filozof John Locke v traktatu »Nekaj misli o izobraževanju«, v katerem pravi, da »kocke in igrače, na katerih so črke, naredijo učenje branja in pisanja lažje in bolj prijetno«. V dobi razsvetljenstva so tako dobile status igrače, s katero bodo otroci postali pametnejši. Razširjene so bile predvsem v Angliji. Bile so lesene in manjše od današnjih, spravljene pa so bile v leseni škatli. Otroci revnejših staršev takih kock niso imeli, pa saj tudi igrač sploh niso imeli, razen če jim je kakšno naredil kdo od domačih. Otroštvo, igra in izobraževanje so bili privilegij bogatih.
-
oktober '21Ljudje Zdravje Starejši
Slovenija med najboljšimi državami za upokojence
Upokojenci so v svoje delovno življenje vložili desetletja dela in lastnih sredstev v upanju, da bodo v pokoju mirno preživljali zadnja leta bolj ali manj udobno. Seveda pa se državne pokojnine, ki so na voljo v posameznem državnem pokojninskem sistemu, močno razlikujejo, predvsem glede na to, v kateri državi se je delavec upokojil.
Podjetje Blacktower Financial Management Group je bilo ustanovljeno pred 35 leti, da bi korporativnim in individualnim strankam lahko neodvisno svetovalo pri upravljanju premoženja in finančnih storitvah. Vsakokratni letni pregled stanja na področju pokojnin v posameznih državah sveta je javno objavljen v najpomembnejših finančnih medijih. Letošnje poročilo pa je za nas še posebej zanimivo, saj se je Slovenija znašla med petimi najboljšimi državami na svetu za upokojence.
-
Pozitivne novice
Na Novi Zelandiji je med popolno zaporo, ki jo je avgusta odredila predsednica države, potem ko so pri njih odkrili štiri pozitivne nosilce delta različice virusa, zaprto vse. Ljudje ne smejo iz hiše, odprte so le lokalne trgovine s hrano, ni prvič, da ljudje tam živijo kot puščavniki. Strategija predsednice je bila že prvič uspešna.
Med pandemijo se je v svetu spremenilo marsikaj. Začeli so izhajati brezplačni časopisi, največ so jih našteli v Angliji z Irsko in Škotsko vred. Kot odziv na vse hujšo potrtost so začeli izhajati časniki s pozitivnimi novicami. Med najbolj znanimi je angleška revija Positive.News, ki izhaja štirikrat na leto, kdor si jo naroči, jo dobi po pošti, za Slovenijo je naročnina skoraj 11 evrov za številko. Ustvarjajo jo mladi novinarji, strokovnjaki in ljudje, usmerjeni v nove dolgotrajne trende, kot sta veganstvo in eko.
-
Dihanje skozi črevesje?
Pandemija je spodbudila raziskovalce, ki se ukvarjajo z alternativnimi možnostmi dihanja, da so v reviji MedCell/press v začetku maja objavili ugotovitve raziskave o možnostih drugačnega zdravljenja odpovedi dihanja. Raziskavo so delali na miših in prašičih. Skozi anus so jim dovajali kisik v obliki plina ali tekočine in obrnili simptome odpovedi dihanja. Njihova študija je dokazala, da lahko glodavci in prašiči učinkovito dihajo skozi črevesje.
»Umetna dihalna podpora ima ključno vlogo pri kliničnem obvladovanju odpovedi dihanja zaradi hudih bolezni, kot sta pljučnica ali sindrom akutne dihalne stiske,« pravi avtor študije dr. Takanori Takebe s tokijske medicinske in zobozdravstvene univerze ter Medicinskega pediatričnega centra v Cincinnatiju. Študijo so zasnovali na ugotovitvah o nekaterih vodnih organizmih, ki so se prilagodili okolju z nizko vsebnostjo kisika. Poleg pljuč in škrg so razvili alternativne dihalne mehanizme, na primer nekateri sladkovodni somi, pajki ali morske kumare za dihanje uporabljajo spodnje črevesje. Do zdaj pa še nihče ni preizkusil, ali imajo podobne lastnosti, ki se razvijejo v pomanjkanju kisika, lahko tudi sesalci.
Vplivi pandemije na življenje starejših
SVET IN MI
Na tej strani pogosto omenjamo Francijo, saj je za Slovenijo primer drugačne politike, ki najstarejših in najrevnejših ne odriva med krhke in nemočne, zaradi česar životarijo na robu družbe. Obiski patronaže ali socialne delavke so pri nas več kot redki, in sicer z izgovorom, da ni dovolj ljudi, ki bi opravljali to delo redno in raziskovalno. Vendar je povsod premalo strokovnih delavcev, ki so v času pandemije preobremenjeni. V Franciji rešujejo kadrovsko zagato s pomočjo prostovoljnih združenj in organizacij, ki so več med ljudmi kot v pisarnah.
-
Smrt ni preklop stikala
Razprave o smrti so bile vedno skope, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj se zgodi potem, ko človek preneha dihati in se srce ustavi. Zapis iz Nove zaveze je v 19. stoletju vse tri generacije spravljal v strah, zato so krste opremljali z zvončkom, da bi opozoril žive, da je ljubljeni pokojnik še živ.
Odkar je medicinska znanost tako napredovala, da lahko bolnikom bolne notranje organe zamenja z zdravimi od nekoga, ki je pravkar umrl, ljudje vse težje privolijo, da pokojniku izrežejo zdrave notranje organe, saj razmišljajo, kaj pa, če je še živ.
-
Kibernetski kriminal in pandemija
Pandemija je za kriminalne združbe postala zlata jama priložnosti. Kriminalisti, ki se s tem problemom ukvarjajo v ZDA in Kanadi, se bojijo, da prihaja cunami kriminala.
Pandemija je za kratek čas zmedla kriminalce. Ljudje niso smeli od doma, ropanje bogataških stanovanj in počitniških hiš skoraj ni bilo več mogoče. Statistike so pokazale, da je vsaj prve mesece pandemije kriminal upadel za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, so ugotavljali v Angliji. Vendar je zdaj postalo jasno, da kriminal ni presahnil, ampak se je razrasel na nova področja.
-
januar '21Ljudje Zdravje Starejši
Čas za ljubezen
Ljudje smo zapletena bitja. Ljubezen pa je med vsemi čustvi najbolj zapleteno. Če koga vprašaš, kaj je ljubezen, bo nekaj časa mencal, potem pa odgovoril, kar se njemu zdi.
Ni čudno, da se je znanost lotila dokazovanja, za kaj pri ljubezni sploh gre.
Na harvardskem raziskovalnem inštitutu so raziskovalci opravili ali morda še naprej opravljajo raziskavo, ki so jo zastavili profesorji in študenti vseh mogočih smeri že leta 1938. Kolikor je znano, je 82-letna raziskava o ljubezni najdaljši raziskovalni projekt na svetu. Trenutno ga vodi profesor dr. Robert Waldinger s harvardske medicinske šole, četrti vodja projekta v zgodovini. Več kot osem desetletij so natančno zasledovali potek življenja 724 moških. Leto za letom so dokumentirali njihove kariere, osebno življenje in zdravje.
-
Spoznavanje koronavirusa
Vemo, da se novi koronavirus, poimenovan SARS-CoV-2, hitro širi od človeka do človeka. Če poznamo čas njegove aktivnosti, v katerem lahko prehaja tudi z drugih površin, se lažje in bolje obvarujemo pred njim.
Poglejmo, kaj ugotavljajo znanstveniki, ki koronavirus še vedno intenzivno raziskujejo, saj vsak dan prinese novo odkritje. Pred slabim tednom so na primer ugotovili, da se njegovo delovanje včasih začne v prebavnem traktu in povzroča prebavne motnje in šele pozneje preide tudi na druge organe. Najraje ima pljuča, a pri obdukcijah so ga našli tudi v možganih.
-
Branje starejšim po telefonu
Korona se je razlezla po Evropi in v tem času naredila veliko škode predvsem pri ljudeh, ki živijo sami, tudi zaradi slogana, ki je pozival, naj starejši ostanejo doma, in zaradi priporočil, da ni pametno obiskovati starejših.
Tako je osamljenih starejših, navadno tudi gibalno motenih vse več in vse več je tudi bolezni, ki so tipične za starejše: pozabljivost, padci, demenca. Kot je rekla ena mojih najstarejših in še vedno popolnoma samozadostnih prijateljic, starost navadno ni najlepše obdobje življenja.