Ljubitelji rastlin se pogosto znajdemo v zagati, ko iz rastlinice, ki smo jo nekoč prinesli domov, zrase velika in težka sobna rastlina. Prav zato so v manjših stanovanjih dobrodošle tiste, ki ostajajo kompaktne, rasejo zmerno in ne zahtevajo veliko prostora. S premišljeno izbiro lahko zelenje tudi v majhnih prostorih predstavlja veselje, ne breme.

Majhen prostor ne pomeni nujno majhnega stanovanja. To so lahko tudi ozke okenske police, kotički ob oknu, police nad delovno mizo ali manjše površine, kjer za klasičen lonec preprosto ni prostora. Prav na takih mestih pridejo do izraza majhne sobne rastline, ki prostoru dodajo zelenje, ne da bi ga zapolnile ali ovirale gibanje. Pri urejanju majhnih prostorov pa se je dobro držati preprostega pravila: raje več manjših rastlin kot eno veliko, raje na višini kot na tleh in raje lahka posoda kot težek lonec. Tako zelenje ostane del prostora, ne njegova ovira.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Krilo lahko nosimo vse leto, le pravi material je treba izbrati, da nas greje in nam ni v njem vroče.

Potrebujemo: 600 g preje in kvačko št. 4. Sestava preje je odvisna od tega, v katerem letnem času bomo krilo nosili. Uporabimo lahko bombaž, viskozo, volno ali pa mešanico volne in poliestra.

Velikost: Izmerimo se čez boke in nakvačkamo tako velik pravokotnik, da ga lahko ovijemo okrog telesa. Krilo kvačkamo po dolžini – vzdolž.

 

Spodnji del krila 

 Na Mrzlici, gori, ki stoji med Zasavjem in Savinjsko dolino, ne prebiva samo divji zeleni mož. Po ljudskem izročilu je gora votla in napolnjena z vodo, v njenih nedrjih pa živi zmaj. Obdana je s tremi obroči, ki varujejo vodo v notranjosti, da ne steče. Otroke z osamljenih mrzliških kmetij so nekoč strašili tudi s skrivnostno coprnico, ki naj bi letala po gori, po njenih pobočjih pa naj bi švigala orjaška bela kača.

Tako je Mrzlico opisala Irena Cesar Drašler v knjigi Pravljične poti Slovenije. Predvsem pa je to zelo priljubljena pohodna točka, a še zdaleč ne le za Zasavce. Za nekatere pa je to kar knapovski Triglav. Kot zanimivost naj omenim, da je Franc Kocbek že konec 19. stoletja v valu navdušenja zapisal, da se mu vidi Mrzlica s svojimi tremi vrhovi, gledano iz Savinjske doline, kakor savinjski Triglav – čeprav s svojo višino (1122 m) ne seže Triglavu do kolen. Pravzaprav pa ima le dva vrhova, vmes je travnato sedlo.

Kultura 

Za popestritev zimskih dni smo se v uredništvu dogovorili, da poiščemo nekaj priljubljenih slovenskih pregovorov in pojasnim njihovo ozadje, nastanek ter razložimo širši pomen. Ko sem brskal po številnih raznovrstnih (spletnih) virih, se mi je razkrilo, da jih imamo Slovenci več tisoč, razvijali pa so se skozi stoletja ter se prilagajali različnim kulturnim, socialnim in zgodovinskim vplivom.

Pregovori izvirajo iz ljudskega izročila, praviloma so nastajali kot rezultat vsakdanjega življenja, preizkušenj, modrosti ljudi in človekovega stika z naravo. Izvor in razvoj naših pregovorov je praviloma določala družbena ureditev zahodnega sveta, veliko jih je nastalo še iz poganske mitske predstave ali pa so bibličnega, antičnega ali literarnega izvora. Marsikateri so nastali v srednjem veku, ko so ljudje predajali svoje izkušnje in opažanja z zgodbicami, rimami in povedkami, bili pa so tudi pomemben način, kako so ljudje prenašali...

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nekoč so mi moji, ki so že nad mavrico in niso vedeli, v kakšnem svetu se bom jaz tu spodaj starala, govorili: »Ko te nekaj moti ali ti leži na duši, daj to ven. Povej ali napiši!«

Zeliščni kotiček

Divja ščetica ugodno deluje pri poškodovanih mišicah, sklepih, kosteh, pretrganih vezeh, artritisu, uspešna je pri kroničnih kožnih obolenjih, protinu (putiki), spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka in močno razstruplja organizem.

Divja ščetica (Dipsacus fullonum) je dvoletna rastlina. Prvo leto naredi rozeto z rahlo nazobčanimi, zgubanimi zelenimi listi. Pozimi izkopljemo korenine in jih operemo. Zeleni del zavržemo ali naredimo izvleček iz listov divje ščetice, ki ga uporabimo za zdravljenje aken. Razrežemo korenine in z njimi napolnimo do tretjine steklene posode ter prelijemo z močnim žganjem. Po štirih tednih dobimo tinkturo. Ostanek posušimo in primerno shranimo za potrebe, ko je sveža korenina v naravi neuporabna. Rozeta ščetice, ki jo pustimo v zemlji, poleti zacveti in osemeni. Tako imamo pridelek za naslednje leto. Uporabljamo jo lahko oralno in zunanje. Mazilo iz korenin se pogosto uporablja za odpravljanje kožnih bradavic in zdravljenje drugih kožnih bolezni. Uspešno se bori s kugo današnjega časa – boreliozo, tako namreč to bolezen imenuje nemški zdravnik dr. Wolf-Dieter Storl, za katero je zbolel tudi sam.

POTOPISNA REPORTAŽA

Moje potovanje po Južni Afriki se je začelo v Johannesburgu, kjer se energija moderne Afrike sreča z globokimi odmevi njene preteklosti. Po pristanku na letališču OR Tambo International sem si vzela trenutek, da zadiham, se umirim in prepustim ritmu mesta.

Johannesburg mi je zelo hitro odprl svoje srce. Moj prvi postanek je bil Trg Nelsona Mandele (Nelson Mandela Square) v Sandtonu, kraju, ki me je takoj prevzel s svojimi elegantnimi kavarnami, toplim vzdušjem in mogočno Madibino skulpturo, ki bdi nad trgom. Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike in nobelovec, predvsem pa neustrašen borec proti apartheidu, je pripadal klanu Madiba, zato so ga v znak spoštovanja včasih tako imenovali. Ko sem stala pod njo, sem čutila težo in ponos južnoafriške zgodbe. Zvečer sem se znašla v mestni četrti Melrose Arch, kjer sem uživala v večerji, polni drznih okusov in začimb, ki so me prvič popeljali v svet sodobne južnoafriške kuhinje. Popoln uvod za spoznavanje z mestom. Obisk muzeja apartheida naslednji dan pa je bil eden najbolj čustvenih trenutkov potovanja – sprehod skozi razstavne prostore je bil kot korak v dušo naroda, ki se je prebil do svobode.

ROČNA DELA

Rokodelke in rokodelci že razmišljamo o novih praznikih, ko želimo z vezeninami polepšati svečano okrašeno mizo ali ogreti srce tistim, ki jim izdelke podarimo.

Seveda razmišljam o veliki noči, ko potrebujemo prt za košaro, v kateri nesemo jedi k blagoslovu. Izvezeni prti različnih velikosti lahko krasijo tudi mize, košarice za kruh in potico, lahko so namizni servieti, vzorčke uporabimo tudi za voščilnice ali različne obešanke. Če je vsak izdelek drugačen, pričaramo igrivost, ko pa so vsi enaki, deluje bolj svečano.

Kultura

Konec lanskega novembra se je na posebno prisrčni slovesnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v družbi prijateljev, kolegov in znancev prof. dr. Svanibor Pettan poslovil kot redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je tudi dolgoletni član več mednarodnih organizacij in združenj za tradicijsko glasbo. Vzrok je prozaičen – upokojitev. Kot gostujoči in vabljeni profesor je predaval po vsem svetu. Njegovo delovno življenje je bilo kot ustvarjalni ognjemet. Zanimivo in polno. Vredno ga je spoznati in si ga zapomniti.

Vrt

Eden najlepših in največjih botaničnih vrtov v Nemčiji leži ob znamenitem dvorcu Nymphenburg in je pravo doživetje za ljubitelje rastlin. Hrani namreč zbirko več kot 16.000 rastlinskih vrst z različnih koncev sveta, ki jih sicer srečujemo le v knjigah, sanjah ali daljnih deželah.

Botanični vrt München-Nymphenburg je bil ustanovljen leta 1914 in obsega približno 21 hektarov. Posebno vrednost mu dajejo lepo ohranjeni in skrbno vzdrževani rastlinjaki, v katerih rasejo tropske rastline, kot bi bile v svojem naravnem okolju. Med visokimi palmami, orhidejami, tropskimi praprotmi in raznolikimi mesojedkami se obiskovalec zlahka izgubi v času in prostoru.