Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?

Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.

USTVARJALNICA 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Kdo ve, kaj me je v trgovini potegnilo med stojala z oblačili ekstremno velikih konfekcijskih številk. Očitno pa sem se med ženskimi bluzami velikosti XXL in še kakšno črko več  znašla z namenom. Ker sta tam name čakali dve brezrokavni majčki. Prva iz rdeče bombažne čipke. Velika številka in zato veliko kakovostnega materiala ... pravi mali zaklad za ustvarjalne duše.

REPORTAŽA

Mongolija je še vedno pojem za prostranost, za širne in globoke stepe ter gore, prostrano puščavo Gobi in gorovje Altaj, za velika jezera s kristalno čisto vodo. In tudi duha Džingiskana je čutiti, čeprav je ta mogočni vladar zavojeval ozemlja v 13. stoletju.

Moje védenje o Mongoliji je izhajalo iz knjige z naslovom Volčji totem, in čeprav opisuje predvsem Notranjo Mongolijo, ki je danes del Kitajske, mi je razkrila veliko ter globoko skrivnostno povezanost med nomadskim ljudstvom in volkovi. Ko je prijateljica lani začela govoriti o potovanju tja, sem razmišljala, le kako naj se tako zelo daleč odpravimo štirje popotniki, ki smo že obrnili leta čez 60 in celo čez 70, prijateljica pa tudi zelo pogumno obvladuje nekaj kroničnih bolezni. A ravno njen pogum je pripomogel k odločitvi za potovanje.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.

Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.

GLEDALIŠČE

Kar je bilo in kar bo

Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.

STANOVANJE

Z leti lahko postane skrb za osebno higieno otežena zaradi nepraktičnih rešitev v kopalnici. Še posebej je lahko ovirana, kadar smo slabše gibljivi. Prav je, da se ob prenovi kopalnice ali takrat, ko bi radi prostor le posodobili ali ga prilagodili svojim potrebam, seznanimo z možnostmi, ki so na voljo.

Umivanje je težje, kadar imamo le kopalno kad brez ločene prhe in v kopalnici ni bideja. Zato velja razmisliti o možnostih, ki jih prinaša ponudba sodobnih in nadgrajenih sanitarnih elementov. Tisti, ki že imajo bide in ga tudi uporabljajo, se mu ne odpovejo. A tudi v kopalnicah brez bideja lahko z nekaj predelave oziroma namestitvijo bide sedežev ustvarimo prostor za udobno osebno higieno.

Piran v mestnem središču skriva zanimivo dragocenost – skrite vrtove. Te zelene oaze pod cerkvijo in obzidjem pričajo o tem, da so bili prebivalci nekoč samooskrbni. Očem skrite kotičke bodo v prihodnje obudili s projektom Vrtovi pod oboki, nastala naj bi nekakšna mestna oaza z različnimi sredozemskimi rastlinami in drevesi. 

V Piranu nikoli ni bilo velikih parkov, ker zanje v ozkem mestnem središču ni bilo prostora. Je pa zato premogel različne tipologije vrtov – od dvorišč in vrtičkov do oljčnikov in celo manjših njiv, izvemo na sprehodu z domačinko in krajinsko arhitektko Romano Kačič. Večina teh vrtov je v lasti bodisi občine bodisi cerkve.

Dobre stare viže

Začelo se je, ko so se nekateri člani folklorne skupine Kostel zbrali po zgledu Prifarskih muzikantov. Najprej so igrali kot spremljevalna skupina folklorne zasedbe, potem pa so se počasi podali na svojo pot. V prvotni skupini so bili štirje člani, kmalu pa so se jim pridružili še pevki Maja in Tina ter drugi glasbeniki.

Tamburaška skupina je nastala v Fari v Kostelu, ki leži na jugozahodnem delu Slovenije ob reki Kolpi. Poseben zvok je skupini dajalo večglasno petje in tamburaška glasbila – bisernica, brač, bugarija in tamburaška berda, katerih zven se je prepletal s klavirsko in diatonično harmoniko. Skupina si je nadela ime Dupljak. »Na drugih koncih Slovenije je to dvolitrski bokal vina, marsikje mu pravijo štefan, pri nas v kostelskem narečju pa je to dupljak in naši dedje in pradedje so včasih igrali za dupljak vina, ne za denar, kot to počnejo danes,« je povedal zgodbo o izvoru imena skupine njen vodja Marjan Lisac.