PRILOGA Bogata tradicija slovenskega čebelarstva
Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.
Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Na svetu težko najdemo deželo z naravno in kulturno dediščino, tako prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek čebelnjakov, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – kranjske čebele ali kranjske sivke (lat. Apis mellifera carnica ), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine.
-
Seveda tudi Marjanu ni bilo prav, kar se je dogajalo. In soseda Sonja in njegova Marjeta sta v tem čudnem virusnem letu napredovali v čudno smer. Bili sta nesrečni in nezadovoljni z vsem! Onadva s sosedom Lojzom sta sicer tudi pristala na razdalji, ki jo je ukazoval virus, vendar nista tako trpela. Imela sta vsak svoj kavč in televizijski zaslon pred njim ...
Resno in zvesto so se držali vseh ukrepov, kolikor je bilo le mogoče. To je bilo res naporno obdobje.
Lojz in bife in šah – kje neki! Vsak je doma na kavču gledal poročila in tekme in še vse naprej, Marjeta in Sonja pa sta ustvarili pravo vročo linijo, po kateri sta bili na tekočem o vsem, kako in kaj je treba.
PRILOGA Orjaška zeva Liza vabi v muzej školjk
V vitrinah Muzeja školjk in polžev na Tartinijevem trgu v Piranu je kar 4000 primerkov, a to je le drobec bogastva iz sveta školjk in polžev. Prepoznanih je namreč kar 200.000 vrst mehkužcev, ki so po vrstni pestrosti na drugem mestu za žuželkami. Z zanimivimi besedili in animacijami spoznate kopenske, sladkovodne ter morske polže in školjke.
Večina razstavljenih primerkov je iz bogate zbirke Jana Simiča, ki školjke in polže zbira že od otroštva, nekaj so mu jih posodili drugi zbiratelji, nekaj so jih kupili, zdaj tudi s pomočjo evropske finančne injekcije. Muzej, ki spada pod okrilje zavoda Mediteranum, neprestano širi svojo zbirko in je vedno bolj prepoznaven tudi zunaj meja. Še zlasti pa so ponosni, da so muzej s pomočjo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Republike Slovenije in LAS Istre pred kratkim obogatili z novimi izjemnimi in nadvse redkimi razstavnimi predmeti, z računalniškimi animacijami s podrobnostmi iz življenja mehkužcev, 3D-modeli in še marsičim. S to vsebino je to edinstven muzej. Njegov začasni vodja Slobodan Simič Sime, Janov oče, ne skriva želje, da želijo postati vodilni tovrstni muzej v Evropi. »Že zdaj nas poznavalci uvrščajo med peterico najboljših zbirk v Evropi,« ponosno doda.
-
V zgornji dolini potoka Močnika, ki izvira pod Orlico, je bilo po pripovedi še živečega apnarja nekoč 14 apnenic. Ob cesti še vedno stoji ena, ki je še delujoča, in je v njej zloženo apneno kamenje ter je tako pripravljena za žganje apna. Sicer pa je nekaj sledov apnarske zgodovine – porušenih starih apnenic – skritih med grmovjem. Ostala je le v krog sezidana opeka, nekaj je je porušeno do tal, spredaj na vhodu pa so na tleh še leseni tramovi. Apnenice so premera nekaj več kot meter, napolnjene pa z listjem dreves, med katerimi so skrita.
-
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bol priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Ali tudi vas mika, da bi si z modro pobarvanimi stenami, ribiško mrežo, školjkami, preoblečenim cvetličnim loncem … doma uredili morsko vzdušje? Storite to, in ko vas bo zamikalo, recite: »Grem na morje!«
-
Lastniki velikokrat pri svojih psih opazijo močno praskanje, izpadanje dlake in mesta na koži brez dlake. To je pojav, ki zahteva obisk pri veterinarju.
Veterinar najprej pregleda kožo in izpraša lastnika o prehrani, bivalnih navadah oziroma morebitnih spremembah in zaščiti proti zunanjim zajedavcem. Vedno tudi vzame vzorček, tj. ostružek kože, in pri pregledu pod mikroskopom najde posamične ali večje število zajedavcev. Povzročitelj demodikoze, Demodex canis, spada med pršice in je v majhnem številu prisoten pri večini zdravih psov. Mladiči se lahko okužijo že v prvih urah življenja prek matere med sesanjem in nego. Ko pa se zaradi katerega koli vzroka poruši imunski sistem, se število zajedavcev prekomerno poveča in pride do kožnega obolenja – demodikoze. Največkrat jo opazijo v obdobju pubertete. Zajedavci živijo v gostiteljevih dlačnih mešičkih in žlezah lojnicah. Hranijo se s celicami, lojem in odmrlim epitelom ter dlako, posledica njihovega prehranjevanja je del kože brez dlake.
Zelišča dišijo in tudi teknejo
Številna zelišča gojimo na vrtovih ali v okrasnih loncih. Priporočam vam, da se to poletje z vsemi čuti prepustite dišavnicam in uživate.
Med najbolj priljubljenimi so meta, melisa in citronska verbena. Zakaj prav te tri? Izbor različnih sort mete (Mentha piperita) je tako pester, da je že skoraj nemogoče, da ne bi imeli vsaj ene na svojem vrtu (limonina, čokoladna, maroška, jagodna meta …). Njihove intenzivne arome delujejo na naše telo pomirjajoče in sproščujoče, zato jih lahko uporabljamo v številnih toplih in hladnih napitkih. Melisa (Melissa officinalis) je vsestransko uporabna začimbna in zdravilna trajnica. Citronska verbena ali Lippia citriodora 'Freshman' zavzema na okrasnem vrtu pomemben prostor, saj je vsak sprehod mimo nje nagrajen z omamnim vonjem po limoni. Njeni listi imajo zelo aromatičen okus in obdržijo značilen vonj po agrumih tudi takrat, ko jih posušimo.
Igralec je vedno igralec, tudi če stoji na glavi
Tako pravi Sandi Pavlin, imeniten igralec in zanimiv človek, ki se dolga leta ukvarja z jogo, preden ga je opozorilo srce, je vsak dan naredil stojo na glavi. Pri 79 letih ob Jadranki Tomažič nastopa v predstavi Zberi svoje ptice (na ogled v Cankarjevem domu). Besedilo je napisala Draga Potočnjak, režiral pa Branko Potočan. Njuna lika, Starca in Starko, spremljamo na poti v dom starejših občanov. Njuno poslednje potovanje je polno spominov, vtisov, temnih skrivnosti, malih naklonjenosti, tudi manjših smešnih prerekanj. Toda ljubezen med njima je vseživljenjska.
-
GLASBA
Festival Europa Cantat 2021
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS bo v Ljubljani od 17. do 22. julija eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov. Pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki s celega sveta bodo lahko sodelovali prek online televizije Europa Cantat, kjer bodo dostopali do izobraževalnih vsebin, intervjujev, skupnega petja in drugih prispevkov. Dostop bo brezplačen za vso javnost. Zaradi epidemioloških ukrepov bo izobraževalni del potekal hibridno.
Zakaj kupovati novo, če lahko obnovimo staro
Med obiskom znančeve družine skromnega finančnega položaja, ki je dobila socialno stanovanje, sem bil prijetno presenečen nad opremo. »O, lepo, da ste dobili kar opremljeno stanovanje,« sem bil navdušen, a mi je znanec odvrnil, da so ga opremili sami, in to za približno tisočaka. Kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, otroško sobo. Pojasnil mi je način, ki je širokim množicam še malo poznan. V bistvu gre za precej preprosto zgodbo, ki je tesno povezana z vedno bolj perečim problemom kopičenja odpadkov.
