Antalya in Alanya, turški lepotici
Gospodarsko močno razvita Turčija, ki šteje več kot 71 milijonov ljudi, ima izjemno zgodovino ter kulturo ter mnogo dobro ohranjenih zgodovinskih znamenitosti, ki jih skrbno urejajo in vzdržujejo. Med najbolj priljubljenimi turističnimi kraji sta zgodovinski in slikoviti obmorski mesti, ki s svojimi orientalskimi podobami človeka hitro očarata.
Antalya je s svojo riviero z dolgimi plažami kar deset mesecev v letu obsijana s soncem in je glavni turški turistični adut. V ozadju jo pred severnimi vetrovi ščiti mogočno gorovje Taurus (bik), ki v svojih nedrjih skriva kopico podzemnih jam. Ustanovili so jo stari Grki in še vedno imajo svojo četrt, obdano z zidom, prav tako judi pa kristjani in seveda muslimani. Bogata Antalya je največje sredozemsko mesto, saj je v zadnjih desetletjih število prebivalcev prav eksplodiralo. Še leta 1985 so jih našteli 261.000, zdaj jih je več kot 1.200.000, z metropolitanskim območjem še milijon več. Poleg tega vsako leto gostijo čez deset milijonov turistov.
-
NOVOST
Kulturni TRI-M, Mamut – Maister – Maleš
V Medobčinskem muzeju Kamnik, ki hrani, zbira, raziskuje in predstavlja dediščino naših prednikov s širšega kamniškega območja (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin), so za obiskovalce pripravili posebno ponudbo, imenovano KULTURNI TRI-M: MAMUT – MAISTER – MALEŠ. Odraslim obiskovalcem in družinam so v treh enotah na ogled zanimive razstave, ki vam z vodstvi, prilagojenimi vašemu zanimanju in vedenju, ponudijo drugačen vpogled v zgodbe muzejskih predmetov in ozadja umetniških del. Vodenje se začenja na gradu Zaprice, nadaljuje v rojstni hiši Rudolfa Maistra in zaključi v Galeriji Miha Maleša. Predviden čas ogledov in sprehodov med enotami je tri ure, seveda pa se tudi časovno prilagodijo. Cena znižane vstopnice je 4 evre. Po zaključku pa vas vabijo, da si privoščite brezplačno kavo v Kavarnici na Glavnem trgu, ki jo dobite ob predložitvi plačane vstopnice.
Asimina ima okus po mangu, banani in ananasu
O banani, ki raste na domačem vrtu, zagotovo sanja vsak vrtičkar. Tokrat govorimo o asimini ali indijanski banani, ki raste v Sloveniji. Njen okus spominja na mango, banano in ananas. Iz listov asimine lahko pripravimo tudi domače škropivo proti škodljivcem.
Zakaj je asimina postala tako popularna v Sloveniji? Naši vrtičkarji so zagotovo navdušeni nad njenim tropskim okusom, ki spominja na mango, banano in ananas. Plodovi so zelo okusni in izjemno zdravi. Indijanska banana prezimi na prostem in nima težav s pozebo. Zagotovo je njena dobra lastnost tudi to, da je zdrava sadna vrsta in je ni treba škropiti. Njeni plodovi tehtajo od 300 do 500 gramov, nekateri tudi skoraj kilogram. Meso ploda je raztopno, dišeče in aromatično. Plodove uživamo sveže ali iz njih pripravimo okusno marmelado. Asimina ali indijanska banana je odporna proti ostremu mrazu in tudi bolj sušnim razmeram, zato jo sadi vse več vrtičkarjev.
-
DOBRE STARE VIŽE
Izteka se 45 let glasbenega ustvarjanja Rudija Šantla, ki je odmevno zaznamoval raznoliko glasbeno dogajanje predvsem na štajerskem koncu Slovenije. Glasba mu je bila, kot pravi, položena v zibelko in že kot otrok je čutil, da je petju kos in ga obvlada, da ima dober glas in posluh. Peti je začel v osnovnošolskem zboru, potem se je učil igranja na berdo, igral je v tamburaškem orkestru, resno pa se je moral dobrega petja lotiti na prireditvah Pokaži, kaj znaš, kjer ga je spremljal ansambel Dan in noč Jožeta Koblerja.
-
Ljubitelje narave vabimo na pohode pod vodstvom izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije Janeza Alberta. Povabite še znance, prijatelje, sorodnike … Tistemu, ki se bo udeležil petih pohodov v letu, bomo podarili majico Vzajemnosti!
V soboto, 19. oktobra, se boste povzpeli na Slavnik, 1028 m visoko goro v slovenski Istri. Udeleženci se zberete ob 7.45 pod uro na glavni železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom se boste odpeljali do Hrpelj in hodili okoli pet ur. Ne pozabite kartice Senior za popust pri vožnji z vlakom.
Po Vorančevi poti – na Dolenjsko
Čeprav Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca poznamo kot pisatelja s Koroškega, rojen je bil leta 1893 v Podgori pri Kotljah, pa v njegov spomin že leta pripravljajo pohod na Dolenjskem.
Pred drugo svetovno vojno je namreč živel v teh krajih, svoje bivanje in popotovanje pa je opisal v potopisu, ki je prvič izšel leta 1945, zadnja izdaja pa je iz leta 2007, izdala pa ga je Občina Mokronog - Trebelno. V potopisu Od Mokronoga do Pijane gore je Voranc zapisal: »Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.«
-
Kvačkana jopa
Dvobarvni cikcakasti kvačkani vzorec in enobarvna pletena obroba se elegantno dopolnjujeta na jopi, zapeti z okrasno broško.
Velikosti: 36/38, 40/42 in 46/48. Opisi za 40/42 in 46/48 so v oklepajih.
Potrebujemo: 400 g (450/500) črne volne in 250 g (300/300) bež volne; kvačko št. 5 in dolgo krožno pletilko št. 4,5.
Vzorci. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 3 + 2 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo prvo šibično petljo, vzorec začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 5. vrste, nato ponavljamo od 2. do 5. vrste. Menjavanje barv na licu: preden menjamo barvi, pustimo zadnji dve zanki na kvački in položimo nit za delo. Nit druge barve, ki leži zadaj, ovijemo in obe zanki odkvačkamo.
Lažje pranje, likanje in pomivanje posode
Gospodinje, ki so v začetku šestdesetih let kupile pralni stroj, so najbrž malo v šali in precej zares pomislile, da je to največji izum stoletja, saj je bilo konec težkega pranja na roke. Pralni stroj je nepogrešljiv, a žal še vedno najpogosteje v kopalnici, in kadar je stanovanje manjše, celo v kuhinji. Bolje bi bilo, če bi imeli pralni in morda tudi sušilni stroj v posebnem prostoru, v pralnici. Tam bi imeli tudi korito za ročno pranje, tam bi shranjevali pralna sredstva ter imeli več košev za razvrščanje umazanega perila.
Sladkorna bolezen je obvladljiva
ŽIVALI
Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, ko telo zaradi pomanjkanja delovanja ali zmanjšanega delovanja trebušne slinavke ne dobi dovolj hormona inzulina, ki ga slinavka proizvaja. Žival zato ne more predelovati ogljikovih hidratov in maščob iz hrane, zato se poveča koncentracija krvnega sladkorja (glukoze).
Izvor glukoze je hrana, ki se med prebavo v črevesju razkroji na majhne delce, eden od njih je tudi glukoza. Iz črevesja se vsrka v kri in potuje do vseh celic v telesu. Za vstop v celice potrebuje inzulin in na tak način da celici energijo, da lahko normalno deluje. Pri sladkorni bolezni dobi organizem premalo inzulina, ne more več pravilno izkoriščati sladkorja, ki ga proizvaja sam ali pa ga dobi iz hrane. Posledično pride do pomanjkanja energije, razgradnje maščob, proizvodnje maščobnih kislin in zastrupitve organizma, če nam ne uspe dovolj hitro nadomeščati pomanjkanja inzulina.
Lepotice, brez katerih jeseni ne gre
Jesen v gozdu je zelo barvita in tako vzdušje si lahko pričaramo tudi v domačem okolju. Ljubitelji cvetja, ki uživamo na ocvetličenih terasah in balkonih, si želimo, da bi bile urejene vse leto. Oktober je najprimernejši za zamenjavo balkonskega cvetja z rastlinami, ki so najlepše prav v jesenskih mesecih.
Mešana zasaditev: kombinacija ciklame, trave, viseče mačehe in zelja. Zelje je lahko lepo okrasno dopolnilo cvetlične zasaditve. Ker je trpežno in ni občutljivo za nizke temperature, je njegova lepota dolgotrajna. Oblika narezanih in postavljenih listov spominja na cvet vrtnice. Ko bodo noči hladne, bo sredica le še intenzivnejše obarvana. Najpogosteje najdemo okrasno zelje v beli, rdeči ali rožnati barvi. Brez krizantem ali vsesvetnic si jesenski čas težko predstavljam, saj je to najbolj prodajana rastlina. Uporabna je kot rezano cvetje za šopke ali kot lončnica za samostojno postavitev. Njeno dolgotrajno cvetenje naj vas prepriča, da jo postavite v okrasne posode pri hišnem vhodu.
