Prosti čas | jul. '19

Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado. 

Prosti čas | jul. '19

Pozdravljanje je pomembna socialna veščina, ki se je morajo otroci naučiti, ker človek, ki ne zna primerno pozdraviti, ne pogleda v oči in ne izreče prijaznega dober dan, velja za neolikanega in nespoštljivega, če ne še kaj hujšega. Marsikdaj slišimo, da sodobni otroci ne pozdravljajo starejših. Pa so res krivi otroci ali tisti, ki jih primernega pozdravljanja niso učili, pa ne le z besedami, ampak predvsem z lastnim zgledom? 

Kadar se srečata otroka, se najprej molče opazujeta. Šele nato sledi beseda, a ne pozdrav ali izmenjava informacije, kako je komu ime, ampak povabilo k igri. Vse drugo pride kasneje. Če otroka ne učimo drugače, bo enako »pozdravil« tudi odraslega, le da bo do njega veliko bolj nezaupljiv. Odraslega si mora najprej dobro ogledati, da ga je pripravljen spoznati, da si upa vzpostaviti očesni stik in mu povedati svoje ime. Kadar v družbi vnuka srečamo nekoga, ki je zanj nov, malo počakamo, preden vnuka začnemo spodbujati, naj ga pozdravi, mu pove svoje ime in mu da roko. Izkoristimo čas, ki ga vnuk potrebuje za opazovanje novega človeka tako, da mu z zgledom pokažemo, kaj rečemo ob srečanju z znancem in kaj storimo.

Prosti čas | jul. '19

DOBRE STARE VIŽE

V Beli krajini so ljudje že od nekdaj radi igrali ne samo na strunska glasbila, povezana s tamkajšnjo folkloro, ampak tudi na diatonične harmonike. Vlado Matkovič je Belokranjec iz Dragatuša pri Črnomlju. Rodil se je v glasbeni družini, tako starša kot strici so peli in igrali, prvo glasbilo, na katero je zaigral, pa je bila bugarija, tamburaško strunsko glasbilo. Imel je komaj deset let, in kot pravi, se mu še sanjalo ni, da bo kdaj v rokah držal tudi harmoniko.

Prosti čas | jul. '19

VRT IN DOM

Za jesenske in zimske dni poiščite ustrezen prostor za črno redkev, repo, podzemno kolerabo, kitajsko zelje in druge kapusnice. Upoštevajte tudi kolobar, da bodo rastline bolj zdrave, manj bo tudi škodljivcev. Ob upoštevanju optimalnih terminov setve in sajenja boste tudi s pridelkom bogato nagrajeni.

Julija sejemo črno redkev, repo in podzemno kolerabo. Črno redkev poleti sejemo od začetka julija do sredine avgusta. Takšen termin setve je namenjen jesenski in zimski porabi. Če jo sejemo po vsej gredici, pridelek redčimo na razdaljo 15 cm. Črno redkev lahko sejemo tudi v vrste, na razdaljo okrog 5 cm. Vrste naj bodo med sabo oddaljene dobrih 20 cm. Pregosto setev je treba v času razraščanja redčiti na razdaljo 15 cm v vrsti. V času kalitve sta priporočljiva zalivanje in senčenje, in sicer še posebej v primeru vročega in suhega poletja.

Prosti čas | jul. '19

V prispevku vam predstavljamo cepljene debeloplodne sorte rumenega drena, ki se od navadnega rumenega drena ločijo po okusu in večji rodnosti. Poleg izjemno uporabnih plodov rumenega drena uporabimo tudi liste za odličen čaj. Ob uživanju drena bomo zdravi kot dren in polni energije.

Prve cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena zorijo že julija. Izjemno dobre in uporabne so ruske sorte. Cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena navadno obrodijo več plodov kot navadni rumeni dren. Vsebujejo veliko sladkorjev, sadnih kislin, drugih aromatičnih sestavin in barvil (antocianov) ter C-vitamin. Plodovi sortnih debeloplodnih drenov so bolj čvrsti in mesnati kot pri navadnem drenu. Plodovi navadnega drena so v primerjavi z debeloplodnimi sortami trpko-kiselkastega okusa. Plodove predelamo v okusno marmelado, ki jo lahko mešamo z drugim sadjem (hruške, jabolka), sokove, iz njih lahko kuhamo žganje in kompot. Plodove obiramo s stresanjem v ponjave, ki jih pogrnemo pod drevo. Delno zrele plodove vlagamo v zeliščno-vinski kis. Drnulje debeloplodnih sort drenov so primerne tudi za sušenje in kandiranje. Dovolj dozoreli plodovi so primerni tudi kot sveže sadje.

Prosti čas | jul. '19

Kot bi rekel J., vse se spreminja, vse mine. Kdo je J.? Lep, mlad, s kožo v barvi temne čokolade, pravilnih potez, kot večina Gancev. In lepo dišeč. Pred malo več kot pol stoletja, ko sem prvič prišla v Gano, sem se morala o Gancih marsikaj naučiti. Da se kar naprej umivajo, če je le voda v bližini in imajo pet minut časa. Da brcajo žogo kot obsedeni in hodijo na vse nogometne tekme. Da se ves čas smejejo, da so policisti podkupljivi, če te ustavijo in v vozniškem dovoljenju najdejo bankovec, te izpustijo. Če bankovca ni, obstaja alternativa: poveš mu vic, in medtem ko se on reži na vsa usta, se mirno odpelješ.

Prosti čas | jul. '19

Dolga nedelja

Prebudila sem se v ranem jutru, ko so se onkraj okna začele oglašati ptice. Zdaj, ko se zgodaj zdani, je tako vsako jutro. Nabrala sem si že dokaj let in ura ni več moj gospodar. Najprej pomislim, kateri dan v tednu je. Spet je nedelja. Nedelje ne maram, odkar živim sama v preveliki hiši.

Zadnja leta sva bila oba z možem, takrat je bilo še kar vzdržno. Vendar sem iskreno želela, da bi odšla pred njim. Tudi on je venomer ponavljal, da si želi hitre smrti, brez dolgotrajnega poležavanja. Tedaj je človek v nadlego drugim in samemu sebi. Njega je Bog uslišal. Kako bo z menoj? Na to pomislim vsak dan. Ja, le vdova ve, da je bilo moževo smrčanje najlepša pesem …

Prosti čas | jul. '19

FESTIVALI

Ljubljana Festival

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.