Kamišibaj je danes zanimiv predvsem zaradi preprostosti, saj v primerjavi z mnogimi umetniškimi praksami ne uporablja zahtevnih tehnologij in pripomočkov, temveč se osredotoča na medčloveški stik.

Zasnova pri nas malo znanega namiznega gledališča je preprosta: govorec na osvetljeno mizo postavi majhen, pogosto lastnoročno izdelan kovček, ki predstavlja oder – butaj. V njem so skrite slike, ki jih animator izmenjuje in z njihovo pomočjo pripoveduje zgodbo. Kljub minimalističnim rekvizitom so zgodbe zelo doživete. Včasih jih popestri kakšna lutka ali glasbeni inštrument. Največji čar pa jim daje bolj ali manj doživeto pripovedovanje zgodbe, ki v intimnem vzdušju dobesedno začara občinstvo. Ta način predstav izvira iz tridesetih let preteklega stoletja iz Japonske, kjer so še danes zelo priljubljene, in to kljub pojavu televizije, ki so jo sprva poimenovali kar električni kamišibaj.

Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?

Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 4. aprila 2026

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 6.30 z Jesenic in vožnja z vmesnimi postajami proti Krasu. Najprej si bomo ogledali Škocjanske jame, ki so edinstven naravni pojav, delo reke Reke, ki izvira ob vznožju Snežnika. Ko doseže Kras, svoje struge ne poglablja več le mehansko, ampak tudi raztaplja apnenec. Jame si bomo ogledali z izkušenim vodnikom.

Potem bomo nadaljevali pot proti Kobilarni Lipica. Zgodovina kobilarne se začenja v 16. stoletju, ko je zapuščeni dvorec postal dvorna kobilarna in je tesno povezana s Habsburžani. Lipica je najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja eno najstarejših kulturnih pasem konj. Po vodenem ogledu bo nekaj prostega časa. Sledita pozno kosilo in pot proti domu. Vrnili se bomo v poznih popoldanskih urah.

Vrt in dom

Tuje dežele je mogoče spoznavati tudi brez večjih stroškov. Tako mladi že desetletja v zameno za bivanje in hrano, lahko tudi manjše plačilo, skrbijo za otroke in dom družine v različnih tujih deželah. Podobna možnost je tudi skrb za hišne ljubljenčke in hišo, medtem ko so lastniki na dopustu. To pa je dobra priložnost tudi za starejše popotnike. 

Ker so običajno za varovanje štirinožcev zaželene predhodne izkušnje z različnimi živalmi, njihovi lastniki večinoma iščejo starejše kandidate, predvsem upokojence. V poštev pridejo ljudje, ki imajo na voljo dovolj časa in želijo za nekaj časa zamenjati življenjsko okolje. Tovrstno izmenjavo storitev si lahko omislite s pomočjo znancev v tujini, še lažje pa na družabnih omrežjih ali pri različnih spletnih ponudnikih. Le-ti za storitev običajno zaračunavajo pristojbino v obliki letne članarine, ki znaša od 40 do 100 evrov. Lastniki hišnih ljubljenčkov v zameno za čuvanje začasnemu oskrbniku ponudijo prenočišče v svoji hiši ali stanovanju. Tako naredijo uslugo tudi živalim, saj jim ni treba menjati domačega okolja. 

ZELIŠČNI KOTIČEK

Na Kitajskem in Japonskem uporaba gobe ploskocevke (Trametes versicolor) v medicinske namene sega že dolgo v zgodovino. V tradicionalni kitajski medicini jo uporabljajo za zdravljenje pljučnih obolenj, krepitev želodca in vranice, povečanje energije in ob kroničnih obolenjih.

V Sloveniji raste devet vrst ploskocevk. Najdemo jih praktično povsod, kjer so odmrli štori in hlodi trdega lesa. Nabiramo jih vse leto, najbolj obilno pa rastejo jeseni in pozimi. Za pripravo tinkture uporabljamo gobo, ki raste na hrastih in bukvah ob Javorski energijski in učni poti streljaj od gradu Bogenšperk. Najprej razrezane gobe kuhamo 60 minut, tako raztopimo nam neprebavljivo vlaknino hitin, ki je derivat glukoze. Gobe nato posušimo in zmeljemo ter primerno količino vstavimo v stekleno posodo in prelijemo s sadjevcem.

Reportaža

Vicenza je po velikosti in številu prebivalcev primerljivo z Mariborom. Tudi okoliška pokrajina je podobna: z vinorodnimi griči v okolici in reko Bacchiglione, ki teče skozi mesto na poti z alpskega pogorja do Jadranskega morja. Leži šestdeset kilometrov zahodno od Benetk, iz osrednje Slovenije pa jo z avtomobilom dosežemo v dobrih treh urah, če se odločimo za vožnjo po avtocesti.

Glavne znamenitosti si je mogoče ogledati v enem dnevu, toda če želite občutiti lokalni utrip, boste potrebovali vsaj konec tedna. Znanka Valentina, ki živi v bližnji slikoviti vasici Monteviale in je zaposlena v eni najstarejših mestnih zlatarn, me je prepričevala, da moram v mestu ostati vsaj en večer. »Takrat v prijetnem vzdušju oživijo ulice okoli glavnega trga, kjer se v veličastnih zgradbah vrstijo manjši gostinski lokali. S prijatelji si tam ob dobrem vinu pogosto privoščimo znamenito specialiteto – polenovko v kremni omaki. Pa tudi račji ragu ali divjačina na različne načine ni slaba izbira. Seveda v družbi tradicionalne priloge v obliki testenin ali polente.«

DIGITALNI KOTIČEK

Pametni telefon uporablja internet na več načinov, pogosto povsem samodejno. Zato se lahko zgodi, da ne vemo, kdaj uporablja Wi-Fi, kdaj pa mobilne podatke in kaj pomeni gostovanje v tujini. Z nekaj osnovnega razumevanja postane uporaba interneta na telefonu preprosta tudi na poti ali v tujini.

Povezavo do interneta na telefonu urejamo na dva načina: s hitrimi nastavitvami, do katerih dostopamo s potegom navzdol z vrha zaslona in so namenjene hitremu vklopu ali izklopu povezav, ali v nastavitvah telefona, kjer so zbrane vse možnosti na enem mestu. 

KULTURA

V prvem nadstropju nekdanje Name v središču Velenja ima svoje prostore Knjižnica Velenje. Pokriva celotno Šaleško dolino in ima svoji enoti še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.

  Mestna občina Velenje je leta 2004 odkupila nadstropje za potrebe knjižnične dejavnosti, a ker nima v lasti celotnega objekta, imajo stalne težave z upravljanjem, to pa se kaže tudi v zunanji podobi celotnega objekta, ki pogosto menja lastnike. Zaposleni pravijo, da bi si želeli tudi lepšo zunanjo podobo knjižnice. Je pa zato privlačnejša notranjost. Zanimanje širše javnosti namreč vzbuja posebna novoletna jelka oziroma praznična smrečica, sestavljena iz knjig.

Kultura 

Rojstni dan

Zima je in mrači se. Hitim, rad bi bil pred nočjo doma. Zavijem na bližnjico ob reki. Tu pod mostovi, daleč stran od lepo urejenega mestnega središča imajo brezdomci postavljene svoje kartonaste hiške, šotore in ležišča. »Glej, glej, vedno več je teh ljudi brez naslova,« pomislim. »Ne hodi tam mimo, je nevarno! Tam se zbirajo pijanci, drogiranci in brezdelneži, so sramota našega mesta,« mi kar naprej teži žena.

Začelo je snežiti in od reke brije veter, ki prepiha do kosti. Zavijam se v svoj volneni plašč. Oni se v prelahkih oblačilih in s čudnimi pokrivali na glavah zgrinjajo okrog odprtih ognjev. Grejejo si premrle prste. Nimajo toplega doma. Niti nimajo varnega doma, dan in noč so izpostavljeni nevarnostim ulice. Pospešim korak, in ko stopam mimo njih, obrnem glavo stran, čim prej hočem priti mimo te bede.