Slovenski camino ali Jakobova pot
Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev, se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.
Tudi med Slovenci zelo priljubljena Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Cerkev stoji v Galiciji na severozahodu Španije in je bila poleg Rima in Jeruzalema nekdaj največje krščansko romarsko svetišče. Slovenska Jakobova pot ima tri veje, speljana je prek dvajsetih. Popotnike vodijo oznake rumene barve z vrisano školjko, kolesarska pot ima v školjki še kolo, v križiščih pa pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikostih z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba ter silhueto romarja s popotno palico.
-
Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič za čuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo, kako hitro uniči grede s pridelki.
Pogosto bramorja prenesemo na vrt pri gnojenju s hlevskim gnojem, kompostom, rastlinskimi odpadki, ki jih uporabimo za gnojenje, pa tudi z žagovino in oblanci. Zato je bolje, da ne uporabljamo takih gnojilnih sredstev, saj so za bramorja idealno bivališče in mu dajejo hrano, rahla tla pa primeren prostor za njegovo bivališče. Kot gnojilo je primernejše bio organsko gnojilo, na primer Bioorganik v obliki briket, ki je praktično sterilno, saj je izdelano po postopku toplotne obdelave. Torej z njim ne zanesemo bramorja na svoje grede, hkrati pa to ni vaba za bramorja in mu ne omogoča idealnih razmer za razvoj tako kot kompost.
-
Ko so na jasnem poletnem nebu zažarele zvezde celo nad mesti, se je v Olgino srce priplazila nostalgija. Otožna je bila misel na čase, ko je življenje vrvelo okoli nje, ko je bila hiša polna hrupa in gibanja in vsakršnih sprememb, ko je utrujena hrepenela po večerih, v katerih sta, potem ko so bili otroci varno spravljeni v posteljah, sedla pred vrata in gledala zvezde.
»Nostalgija je žalovanje za dobrimi starimi časi, ki jih nikoli ni bilo,« je porogljivo rekla Darja. Tudi ona je na stara leta ostala sama, vendar ni nikoli tožila, bilo ji je všeč.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 14. septembra 2019
Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Kranj, Škofja Loka, Novo mesto in Nova Gorica, mogoči vstopi ob poti.
Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Vožnja po avtocesti mimo Celja, Maribora in Murske Sobote (mogoči vstopi ob poti) do vasi Renkovci pri Turnišču v Prekmurju. Tam si bomo ogledali pridelavo paradižnika Lušt. Po ogledu bo na vrsti pokušnja več vrst njihovega paradižnika. Nekaj ga boste dobili za domov, lahko pa ga boste tudi kupili.
Povedati ali molčati, to je zdaj vprašanje
»Meni se zdi to hudo vtikanje v tuje zadeve!«
»Meni tudi. Pred dvajsetimi leti bi ti na mestu onih drugih rekla, da si tečna stara baba in da se praskaš tam, kjer te ne srbi!«
»Joooj!« so zatarnale vse okoli mize.
»Pa ni res! Tudi mene se je tikalo in morala sem ...« se je branila Meta.
»Kaj pa imate?« je vprašala Tanja, ko je kot zadnja sedala k mizi.
»Meta je pripovedovala, kako poučuje tudi v prostem času, čeprav je že v penziji,« je rekla Nuša.
»Ne tako, Nuša, ne pikaj kot osa, to boli!«
»Me vedno razjezi, če se ta stari vtikajo in potem mladi vse stare mečejo v en koš ...«
Izlet naj bo priložnost za gibanje
Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.
Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.-
Ljubitelje narave vabimo na pohode pod vodstvom izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije Janeza Alberta. Povabite še znance, prijatelje, sorodnike …
V soboto, 15. junija, se boste podali na Golico (1835 m). Udeleženci se zberete ob 5.45 pod uro na glavni železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom se boste odpeljali do Jesenic, od koder bo za približno šest ur hoje.
V soboto, 29. junija, pa se boste odpravili na Kopitnik (910 m) v Posavskem hribovju. Zbor udeležencev bo prav tako pod uro na ljubljanski železniški postaji, in sicer ob 6.30. Hoje bo za približno šest ur, po dogovoru bo možnost kopanja v Rimskih termah.
-
Ljubka čipkasta jopica s širokimi rokavi kot pri kimonu nas bo spremljala v vsakem letnem času.
Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 oz. 48/50 so v oklepajih.
Potrebujemo: 350 (350 oz. 400) g bombažne preje v poljubni barvi; kvačko št. 6.
Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv z 10 + 1 + 1 verižna petlja za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo z označenim številom verižnih petelj, ki nadomestijo prvo petljo. Vzorec začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 5. vrste, nato ponavljamo od 2. do 5. vrste.
Naj bodo zelišča vedno pri roki
Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v lonce sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo s svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ali ste si že kdaj privoščili dišečo zeliščno kopel?
Tudi med cvetočimi enoletnicami na gredi se dišavnice in začimbe zelo dobro znajdejo. Poleg tega, da številne med njimi odganjajo nadležen mrčes, so še zelo dekorativne. Kot na primer pisanolistni žajbelj Salvia officinalis 'Goldblat'. Nežni svetlo zeleni listi, obrobljeni z rumeno, so nevsiljiva popestritev med modro cvetočo salvijo in rdečo begonijo. Z zasaditvijo pa smo pravzaprav ustvarili na vrtu malo priročno lekarno. Prav gotovo se bomo spomnili nanjo, ko nas bo bolelo grlo. Pisanolistne sorte žajblja namreč vsebujejo zdravilne učinkovine.
Od pionirčka do pionirja elektronske glasbe
Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.
