Vrt

V naši vasi smo imeli nekaj večjih kmetov, ki so veliko njiv posejali s pšenico, ječmenom in ovsom. Priprava zemlje, sejanje in pravilo – vse se je opravilo ročno.

Orali so s pari konjev, ki so vse dneve vlekli pluge, saj je enobrazdni plug oral le eno brazdo, ki se je vlekla daleč z ene strani njive na drugo. Plug je obračal zemljo in brazde zlagal tesno drugo ob drugo, najprej z ene strani njive in z druge nazaj. Konji so bili naučeni na enostavna povelja, ki so jih prav dobro razumeli in so jih morali slišali le ob obračanju pluga v drugo smer, za ravne brazde jih ni bilo treba. Nekateri so orali tudi z voli ali kravami, kakor je kdor mogel, a to je bilo bistveno počasneje.

GREMO NA IZLET

V soboto, 5. septembra 2026

Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah. Peljali se bomo mimo Jesenic in naprej po slikoviti pokrajini Spodnje Avstrije do mesta Tulln ob Donavi, ki slovi kot eno pomembnejših vrtnarskih središč v državi.

Na sejmu si boste lahko ogledali najnovejše trende na področju ljubiteljskega vrtnarjenja, okrasnih rastlin, vrtnega oblikovanja in sodobne opreme za urejanje okolice. Sejem ponuja obilico idej za ureditev domačih vrtov, balkonov in parkov ter bogat pregled sezonskega cvetja, lončnic in vrtnih novosti. Tisti, ki boste ogled sejma zaključili predčasno, se boste lahko sprehodili po bližnjem vrtnem parku Tulln, kjer je na ogled več kot 60 razstavnih vrtov. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

Reportaža

Med udeleženci srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti je kar nekaj takih, ki se z nami družijo že zelo dolgo, deset, petnajst ali celo sedemnajst let. Le Marija Golob iz Novega mesta ni manjkala na nobenem srečanju doslej, poleg tega s sabo pripelje še za avtobus dolenjskih upokojencev.

O vseh srečanjih ima zgledno urejeno dokumentacijo, natančno ve, v katerem kraju smo bili katero leto in kaj se je dogajalo. Še dobro se spomni, kako se je začelo. Vzajemnost je prvič videla pri svakinji, in ker ji je bila všeč, se je naročila nanjo. Ker je bila članica novomeškega društva upokojencev, je začela pošiljati članke o delu društva, večkrat sta se tudi srečali s tedanjo urednico Marinko Levičar, ki je bila prav tako iz Dolenjske. »Potem je na enem društvenem sestanku tedanji predsednik Mijo Kupres omenil, da Vzajemnost organizira srečanje v Rabcu in naj spodbudim ljudi, da bi se pridružili. Začela sem zbirati prijave in nabralo se nas je za cel avtobus. Kolikor se spomnim, so imeli tako organizirano udeležbo vsaj dvanajst, trinajst let le še Kanalci (upokojenci iz krajev okoli Kanala ob Soči, op. A. Ž.). Po sili razmer sem prevzela tudi vodenje, kakšnih osem let sem bila v vlogi vodnice.«

Reportaža   

Prijatelji stari, gdje ste, pamtite li ove zvuke, iznad dvora, iznad luke, dok se bijele krila galeba … Verzi priljubljene pesmi Tereze Kesovije so lepa prispodoba za srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Povezujemo jih z morjem, prijetnimi melodijami in jatami galebov na modrem nebu. In seveda s prijatelji ali vsaj dobrimi znanci. V teh dvajsetih letih se jih je nabralo precejšnje število. Ob snidenju se nasmejani pozdravljamo, si povemo novice ali obnovimo spomine. Zelo pa smo veseli tudi tistih, ki se srečanja udeležijo prvič. Kaj vse se je dogajalo na jubilejnem, dvajsetem, druženju v Vodicah pri Šibeniku povzemamo v reportaži.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, temveč tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, je neprecenljiv.

Med vožnjo z ladjico ob obali Cinque Terre se odpirajo slikoviti pogledi na raznobarvne hiše tamkajšnjih vasic, fotografiranje teh arhitekturnih biserov pa pomaga ohraniti lepoto v spominu. Izjemna vizualna zgodba me je navdihnila, da ne ostanem le pri fotografiji, temveč to panoramo z akrilnimi barvami upodobim na nizki okrogli leseni mizici s premerom 66 centimetrov.

Zeliščni kotiček

Bezeg (Sambucus nigra) raste v grmih. Prepoznamo ga po rumenkasto belih cvetovih z značilnim, nadvse intenzivnim vonjem. Vsi deli bezga so surovi rahlo strupeni, zato cvetove in plodove uporabljamo predelane, na primer kot poparek, čaj ali sirup.

V preteklosti so ga imenovali zdravilo kmečkih ljudi, saj pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni do vročine in prehladov, čisti kri ter spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki naj bi pomagali odganjati škodljivce, ne le tatove, ampak tudi čarovnice in slabo energijo, zato so veje obešali nad okna in vrata. Naše babice so bile prepričane, da če raste bezeg blizu hiše, bo ta varna pred strelami, saj bo udarila v bezeg. V preteklosti so ljudje s seboj nosili bezgovo vejico, ker naj bi preprečevala revmatizem, nekateri pa verjamejo, da bezgov les varuje pred prešuštvom. Še danes bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca.

Digitalni kotiček

Navigacija je ena najbolj uporabnih funkcij pametnega telefona. Uporabljamo jo med vožnjo, hojo ali potovanjem v neznane kraje za iskanje in načrtovanje poti ter preverjanje prometnih razmer. V članku bomo spoznali, kako navigacija deluje in kako jo lahko uporabljamo v praksi.

Preprosto povedano je navigacija orodje, ki nam s pomočjo signala GPS pokaže, kje smo, in nas natančno vodi do izbranega cilja. Deluje kot digitalni vodnik, ki nas korak za korakom usmerja na poti. Ker omogoča hitro in preprosto iskanje poti ter orientacijo v prostoru, je postala nepogrešljivi del vsakdanjega življenja.

Zaradi rekordne hitre rasti in kakovostnega lesa je pavlovnija ena najboljših naložb, če imate neobdelan kos zemlje. V slovenskih razmerah doseže sečno zrelost že v desetih letih, kar je bistveno hitreje kot domači listavci. Les je lahek, trpežen in dosega visoko odkupno ceno. Okrasne sorte so odlične, če v nekaj letih potrebujete senco.

Je hitro rastoče drevo, ki v naših podnebnih razmerah zraste od 1,5 do 3 metre na leto. Za komercialno gojenje so trenutno najbolj primerni sterilni hibridi, ki ne ogrožajo lokalnega ekosistema in zagotavljajo vrhunski tehnični les. Deblo tega drevesa ostaja izjemno ravno in dosega visoko odkupno ceno. Za uspešen nasad je ključna izbira hibrida, ki ustreza lokalni mikroklimi. Na trgu je najbolj cenjena pavlovnija Energy, ki raste do 25 odstotkov hitreje od drugih hibridov in je primerna za večino Slovenije, saj prenese mraz do –27 °C.

Stanovanje

V toplih dneh se običajno lotimo manjše ali večje prenove stanovanja. Je čas za obnovo notranjih vrat? Dotrajanost vrat se kaže v poškodovanih ploskvah ali podbojih, slabem zapiranju, usločenih krilih in otolčeni barvi, če so barvana.

Odločitev, kaj bomo storili, je odvisna tudi od denarja, ki smo ga pripravljeni vložiti v prenovo vrat. Ali bo šlo za popravilo furnirja, popravilo enih ali dvojih vrat ali bomo vsa notranja vrata obnovili, prebarvali ali celo zamenjali? Pri prenovi starejših barvanih vrat (na primer belih z več polji in profili) se pleskarji najprej odločijo za kitanje, da popravijo morebitne udrtine. Vrata nato zbrusijo in na novo prebarvajo, seveda tudi podboje, ki so pogosto še bolj uničeni od vrat. Če so letve podbojev preveč poškodovane, jih je treba zamenjati. Sodobna gladka bela vrata so lahko iz laminata, ki se ne barva. Če je površina močno poškodovana, je smiselno premisliti o menjavi vratnega krila. Vrata, ki so furnirana in nato lakirana ter poškodovana, se obnavljajo drugače. Težko je furnir nadomestiti z novim le na delu ploskve, zato se mizar pogosto odloči za menjavo furnirja na celotni površini.