V poletnih mesecih, ko je za puloverje in nogavice prevroče, pravi zasvojenci z ročnimi deli ne moremo počivati. Kvačkane kopalke za mlada dekleta so lahko prav prijeten projekt za vmes.

Material: približno 100 g preje, lahko je bombažna, še boljša pa je iz hitro sušečega se sintetičnega materiala (v trgovinah najdemo takega, ki je namenjen prav izdelavi kopalk), kvačka številka 3

Velikost: opisana velikost je XS, če želite večje kopalke, za vsako naslednjo velikost dodajte po en cm (2 verižni petlji) že ob nasnutku, pri nedrčku pa nekaj vrst več, kolikor bo pač potrebno za želeno velikost.

Ni lepšega kot poletno počivanje v hladni senci s kozarcem osvežilne medene limonade in novim ustvarjalnim projektom vezenja.

Že nekaj časa se navdušujem nad japonsko tehniko vezenja, imenovano sashiko. Ta način vezenja se je razvil na Japonskem v 17. stoletju med revnejšim prebivalstvom, ki si ni moglo privoščiti toplih oblačil. Namesto težko dostopnega bombaža so uporabljali platno. Topla oblačila so si izdelovali tako, da so več plasti tkanine položili drugo na drugo in jih sešili skupaj z vezenino sashiko – pogosto geometrijski vzorci, ki so se kasneje razvili v zapletene ornamente. Pri tem so med plastmi tkanin nastajali zračni žepi, ki so predstavljali izolacijo in jih tako greli. Ta tehnika vezenja je bila praktična tudi za popravljanje obrabljenih oblačil, ki so morala služiti še kasnejšim generacijam.

POLETNA PRILOGA

Plaža ob Velenjskem jezeru je sredi junija zasijala v novi podobi. Utrjene poti, klančine, urejene stopnice so le del posodobitve, ki omogoča lažji in varnejši dostop tudi starejšim in gibalno oviranim osebam.

 Velenjska plaža je na osnovi anket, ki jih izvaja RTV Slovenija, že sedem let zapored v samem vrhu najbolje urejenih naravnih kopališč pri nas. In tudi ena bolj obiskanih, lani so našteli več kot 120 tisoč obiskovalcev. Velenjsko jezero je sicer eno največjih jezer v Sloveniji, nastalo pa je kot posledica rudarjenja. »Mestna občina že od leta 2012 sistematično razvija Velenjsko plažo. Zato si bomo prizadevali, da zemljišča, ki so del plaže ali so v njeni neposredni bližini in so še vedno v lasti Premogovnika Velenje, ne bo prišlo v roke špekulantov z zemljišči,« poudarja župan Peter Dermol. »Kot družini prijazna destinacija smo želeli zagotoviti dostop tudi starejšim, gibalno oviranim in invalidom pa tudi mamicam z vozički. Pa ne le do plaže, pač pa tudi do lesenih pomolov, javnih sanitarij in gostinskega lokala,« je dodal.

REPORTAŽA: SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI

Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega druženja na Krku, saj so vtisi še precej živi. Naj tale reportaža bralce in prijatelje Vzajemnosti, ki ste bili z nami, spet spomni, kako prijetno smo se imeli na štiridnevnem oddihu. Tiste, ki ste tokrat manjkali, pa naj spodbudi, da boste prihodnje leto potovali z nami …

V Njivice na otoku Krku smo se v nedeljo, 1. junija, pripeljali s petimi avtobusi z vseh koncev Slovenije. No, pravzaprav smo tja prispeli iz Rovinja, kjer je bil naš prvi izletniški postanek. Rovinj imamo v spominu najbolj po tovarni tobačnih izdelkov, ki pa so jo pred leti preselili na obrobje mesta. Pa ste vedeli, da mu pravijo tudi mesto dimnikov? Staro mestno jedro ob morski obali se ni moglo širiti, zato so prišleki dozidavali že obstoječe hiše, vsako stanovanje pa je potrebovalo svoj dimnik. Druga zanimivost, ki je veljala v preteklosti, pa so koze. Rovinjčani so jih zelo cenili (imajo jo celo v mestnem grbu), saj so pomagale preživeti celim generacijam prebivalcev. A v času Jugoslavije so v teh krajih koze veljale za državne sovražnice, ker naj bi po mnenju takratne oblasti preveč opustošile naravo. Ljudje, ki so si drznili na skrivaj vzgojiti kakšno žival, so tvegali hudo kazen …

VRT

Na vrtu in njivi je veliko škodljivcev. Ti sesajo sok rastlin in jih slabijo. Tu je nekaj predlogov za njihovo zatiranje.

Za zatiranje komarjev, muh, mravelj, pršic, kokošjih rdečih pršic, posteljnih pršic in drugih letečih ter plazečih se žuželk uporabimo univerzalni insekticid Strike. Prostori se preprosto zaplinijo. Je v obliki ampul po deset mililitrov. Iz ene ampule napravimo dva litra škropilne tekočine. Lahko pa uporabimo insekticid s pršilko v pollitrskem pakiranju. Primeren je tudi za uporabo v stanovanju in z njim preženemo mravlje, lahko pa uporabimo vabo za mravlje Strike, ki jo mravlje odnesejo v gnezdo in se samouničijo. Sršene in ose z varne razdalje (do deset metrov) popršimo z izdelkom proti sršenom Strike.

UVOD V PRILOGO

 Ta slovenski pregovor zagotovo velja v tem delu leta, ko nenehno iščemo vodo v vseh oblikah. Ne le zato, da bi se odžejali, pač pa tudi osvežili.

Obiskali smo nekaj stoječih voda, kot se jim uradno reče, ker za jezero obstajajo posebne definicije. Najbolj klasična pravi, da je to naravna kotanja na kopnem, ki je stalno ali občasno zapolnjena s sladko ali slano vodo. Druga, nekoliko bolj zapletena, pa: jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo s površino, večjo od enega hektarja, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode in nima neposredne povezave z morjem. Več kot naravnih imamo pri nas umetnih jezer(c), ki so nastala v nekdanjih v peskokopih in glinokopih, z zajezitvijo rek ali zaradi ugrezanja površja nad rudniškimi rovi. Nekatera so primerna za kopanje, druga le za ribolov ali športne dejavnosti.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko sonce premočno sije nanj, ko ga dež predolgo vztrajno spira, se zgodi. Priljubljen raztegljivi ležalnik sčasoma zbledi in ga zaradi neugledne podobe kljub še vedno stabilnemu ogrodju čaka žalosten konec. Že res, najbolj hitro in preprosto bi ga bilo zavreči in se odpraviti v trgovino po novega.

REPORTAŽA

S sestro sva se odločili, da bi mamo Heleno, ki je lani dopolnila devetdeset let in je še vedno v dobri formi, peljali na krajše potovanje v Rim, mesto, ki si ga je vedno želela obiskati. Organizirali sva prevoz in rezervirali hotel. Nekaj dni pred odhodom sva jo vprašali: »Mami, ali si za to, da gremo za tri dni v Rim?« Vesela in presenečena nad idejo je vzkliknila: »Pa pojdimo!«

Zgodaj zjutraj smo se z avtomobilom odpeljale v Trst, parkirale ob železniški postaji in se vkrcale v sodoben rdeč vlak. Nekaj minut čez osmo uro zjutraj smo se odpeljale. Sprva se je vlak na postajah pogosto ustavljal, od Firenc do Rima pa je brzel z 285 kilometri na uro. Med vožnjo smo klepetale, privoščile smo si tudi malico. Kava iz avtomata je bila odlična, videlo se je, da aparat za vsak lonček posebej zmelje kavo. Po šestih urah vožnje smo v Rimu izstopile, vlak pa je nadaljeval vožnjo proti Neaplju.

KULTURA

73. FESTIVAL LJUBLJANA

Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...