Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
Druženje, izleti, zabava in ples
REPORTAŽA: SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega druženja na Krku, saj so vtisi še precej živi. Naj tale reportaža bralce in prijatelje Vzajemnosti, ki ste bili z nami, spet spomni, kako prijetno smo se imeli na štiridnevnem oddihu. Tiste, ki ste tokrat manjkali, pa naj spodbudi, da boste prihodnje leto potovali z nami …
V Njivice na otoku Krku smo se v nedeljo, 1. junija, pripeljali s petimi avtobusi z vseh koncev Slovenije. No, pravzaprav smo tja prispeli iz Rovinja, kjer je bil naš prvi izletniški postanek. Rovinj imamo v spominu najbolj po tovarni tobačnih izdelkov, ki pa so jo pred leti preselili na obrobje mesta. Pa ste vedeli, da mu pravijo tudi mesto dimnikov? Staro mestno jedro ob morski obali se ni moglo širiti, zato so prišleki dozidavali že obstoječe hiše, vsako stanovanje pa je potrebovalo svoj dimnik. Druga zanimivost, ki je veljala v preteklosti, pa so koze. Rovinjčani so jih zelo cenili (imajo jo celo v mestnem grbu), saj so pomagale preživeti celim generacijam prebivalcev. A v času Jugoslavije so v teh krajih koze veljale za državne sovražnice, ker naj bi po mnenju takratne oblasti preveč opustošile naravo. Ljudje, ki so si drznili na skrivaj vzgojiti kakšno žival, so tvegali hudo kazen …
-
VRT
Na vrtu in njivi je veliko škodljivcev. Ti sesajo sok rastlin in jih slabijo. Tu je nekaj predlogov za njihovo zatiranje.
Za zatiranje komarjev, muh, mravelj, pršic, kokošjih rdečih pršic, posteljnih pršic in drugih letečih ter plazečih se žuželk uporabimo univerzalni insekticid Strike. Prostori se preprosto zaplinijo. Je v obliki ampul po deset mililitrov. Iz ene ampule napravimo dva litra škropilne tekočine. Lahko pa uporabimo insekticid s pršilko v pollitrskem pakiranju. Primeren je tudi za uporabo v stanovanju in z njim preženemo mravlje, lahko pa uporabimo vabo za mravlje Strike, ki jo mravlje odnesejo v gnezdo in se samouničijo. Sršene in ose z varne razdalje (do deset metrov) popršimo z izdelkom proti sršenom Strike.
Dobro je biti tam, kjer je dobra voda
UVOD V PRILOGO
Ta slovenski pregovor zagotovo velja v tem delu leta, ko nenehno iščemo vodo v vseh oblikah. Ne le zato, da bi se odžejali, pač pa tudi osvežili.
Obiskali smo nekaj stoječih voda, kot se jim uradno reče, ker za jezero obstajajo posebne definicije. Najbolj klasična pravi, da je to naravna kotanja na kopnem, ki je stalno ali občasno zapolnjena s sladko ali slano vodo. Druga, nekoliko bolj zapletena, pa: jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo s površino, večjo od enega hektarja, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode in nima neposredne povezave z morjem. Več kot naravnih imamo pri nas umetnih jezer(c), ki so nastala v nekdanjih v peskokopih in glinokopih, z zajezitvijo rek ali zaradi ugrezanja površja nad rudniškimi rovi. Nekatera so primerna za kopanje, druga le za ribolov ali športne dejavnosti.
-
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Zastirka. Nekaterim nadvse všečna slovenska beseda, ki sicer sliši tudi na ime pokrivalka. Gre za pripomoček vrtičkarjev oziroma vrtnarjev, s katerim zaščitijo korenine in plodove. Naj mi vrtnarji ne zamerijo, če si zastirki dovolim dodati še kakšno dimenzijo, kajti ta izraz ne spominja le na zastiranje občutljivih vrtnin, temveč tudi na naša poletna zastirala, zakrivala in pokrivala. Na oblačila, modne dodatke ali predmete, ki nas doma ali na počitnicah spremljajo v toplih mesecih, nas varujejo pred premočnim soncem ali le nadležno zvedavimi pogledi.
-
PROSTI ČAS
Zadnja leta so vedno bolj priljubljeni skiroji na električni pogon. Toda zaradi visokih hitrosti postaja vožnja s praktičnimi in do okolja precej prijaznimi vozili tudi nevarna. Hkrati pa prometni predpisi ne sledijo zadovoljivo hitremu razvoju teh vozil.
Za vsakdanjo rabo pa so še vedno zanimivi navadni skiroji na nožni pogon. Tako za otroke kot tudi starejše uporabnike. Predstavljajo namreč eno do okolja najbolj prijaznih prevoznih sredstev, ki omogočajo nekaj vmes med hojo in kolesarjenjem. Skiro omogoča hitro, enostavno in nenaporno premikanje do bližnjih lokacij. Zaradi majhne velikosti in majhne teže je mogoče skiro enostavno nositi, kjer se z njim ni mogoče peljati. S seboj ga lahko vzamemo na potovanje z avtobusom, vlakom ali avtomobilom, nekateri modeli z majhnim kovčkom pa so prilagojeni celo za prevoz z letalom kot del kabinske prtljage.
-
Z MOJEGA OKNA
Ko šole zaprejo svoja vrata in mnogi odidejo na dopuste, se mesta poslovijo od stalnih prebivalcev in se napolnijo s turisti, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Prihajajo gledat naša mala mesta in vasi, kjer je zgodovina pustila svoje sledi in značilnosti: ogledujejo si cerkve, gradove, stare mline, kozolce, samostane in muzeje, prihajajo občudovat in uživat našo raznoliko naravo na tako majhnem delčku sveta. Zlahka lahko rečemo kot v kičasti reklami: imamo vse, kar imajo veliki! Kot kakšen minimundus imamo visoke gore in ravnice, doline in nižine, reke in studenčke, neštete slapove, imamo košček morja in imamo jezera, in to ne samo navadnih, ampak celo taka, ki včasih so, drugič pa jih sploh ni, in namesto njih lahko občuduješ suhe požiralnike kot na Marsu, imamo prekrasen, skrivnosten podzemni svet in vedno znova se zgodi, da odkrijejo kakšno novo kraško čudo, kot da živimo na tanki plasti čipke nad neskončnimi stezami med čudovitimi kapniki, ki čakajo, da jih najdemo.
-
Sodobne sorte vrtnic, ki so naravno odporne, so vedno bolj cenjene v vrtnih zasaditvah, saj se odlikujejo po svoji robustnosti in dolgem obdobju cvetenja. Najpogostejše so mnogocvetnice, poznamo tudi odporne vzpenjavke in čajevke.
Poiščite svojo priljubljeno vrtnico z znakom ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung), ki prestane zahtevno triletno testiranje odpornosti proti boleznim in vremenskim razmeram ter zagotavlja dolgotrajno zdravje, bujno rast in čudovite cvetove. Kordesove vrtnice slovijo po svoji odpornosti in bujnem cvetenju, zato so v Sloveniji izjemno priljubljene. Njihova preprosta nega in prilagodljivost podnebnim razmeram omogočata dolgotrajno lepoto brez škropljenja. Vrtnica courage je čajevka s kremasto mareličnimi cvetovi, ki izžarevajo eleganco in toplino. Njeni veliki skodeličasti cvetovi imajo nežen, a izrazit vonj. Poleg svoje lepote se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti boleznim, kar jo uvršča med vrtnice, ki zahtevajo minimalno nego, a hkrati zagotavljajo dolgotrajno cvetenje.
Potovanje naj ne bo hitenje od kraja do kraja
REPORTAŽA
Popotniki z bogatimi izkušnjami se strinjamo: svet se je močno spremenil, in to ne ravno na boljše. Nujno potrebujemo dobre in zanesljive informacije. Zato sem pred nekaj meseci izdal 400 strani obsežno avtorsko knjigo z naslovom Biseri, vodič po nepozabnih potovanjih. Tako vse trditve in dejstva izhajajo iz osebnih izkušenj.
S soavtorji, ki imajo vsi dolgoletne izkušnje v raziskovanju sveta, novinarstvu in fotografiji, smo obdelali 32 izjemno atraktivnih potovanj, ki si jih privoščite z avtodomom, avtomobilom ali morda na motorju. Vse kraje smo večkrat obiskali, študirali, se za boljše razumevanje opirali na lokalne prebivalce, in ker nismo hiteli, smo lahko popisali tudi enkratna doživetja. Zato smo lahko zapisali veliko več, kot to naredijo v turističnih pisarnah in na mnogih spletnih straneh, kjer prevečkrat le prepišejo že prepisano.
-
STANOVANJE
Poleti se želimo umakniti na prosto v prijeten kotiček, da bi se ohladili, poklepetali s prijatelji ali pa imeli piknik. Imamo kotiček za poletno vrtno dnevno sobo? Na vrtu ali terasi bi se gotovo našel prostor, tudi na balkonu, ki ni ravno ves dan na žgočem soncu. Vrtna klop je priročen kos pohištva in z nekaj iznajdljivosti poiščemo tisto pravo, ki nam bo služila ob raznih priložnostih.
Možnost izbire vrtnega pohištva na trgu je velika. Podajmo se k specializiranim trgovcem ali pa v vrtne centre, kjer so na voljo najrazličnejši kosi iz različnih materialov. Najdemo lahko cenejše sklopno kovinsko pohištvo s sintetičnimi ali platnenimi sedeži, pleteno pohištvo, odporno proti dežju, v raznih kombinacijah in pa seveda kakovostno leseno pohištvo. To so klopi, stoli, sklopni ali ne, počivalniki, mize in drugo. Pohištvo iz kakovostnejšega trdega lesa je odporno proti vremenskim vplivom z nekaj redne nege s primernimi olji.
