-
Dobre stare viže
»Tota korona pa je res brez bontona! Prišla je iz totega Vuhana in je celi svet ogrozila, jaz samo upam, da jo bo poletna vročina dokončno ubila, in nas folk pa končno iz bajt vun pustila. V resnici je korona peta kolona, ki te zvije, zašije, ti za ovratnik diha in tvoja pljuča prepiha. Korone, to je najvažnejše, še nihče videl ni, poznamo jo pa vsi! Korona gre rada v družbo s svojo okužbo. In prav nobenih korona ne špara …« je pred nekaj tedni povedal Jaka Šraufciger na naši osrednji televiziji.
Trstenke, haloško ljudsko glasbilo
Trstenke so poleg žvegle, bršljanovega lista in lončenega basa eno izmed štirih ljudskih glasbil, značilnih za Haloze. Ohranile so se po zaslugi Janeza Jerenca, po rodu iz Podlehnika, izdelovanja in tudi igranja nanje pa ga je naučil očim. Njegova mama se je namreč poročila s Francem Laporškom iz Jablovca, ki je bil znan izdelovalec trstenk. Nanje je igral po vsej takratni Jugoslaviji in tudi v Avstriji in na Madžarskem. Fantiča je spodbujal, pri 15 letih mu je uspelo narediti take, da je bil očim z njimi zadovoljen. Nato je odšel v srednjo gozdarsko šolo v Postojni in potem v vojsko. Hotel je postati mizar, a je dobil službo gozdarja, ki jo je vzljubil in ostal v njej do upokojitve. Vmes se je poročil, dobil dva prekrasna otroka in začel graditi hišo. Na trstenke ali orglice, kot jim pravijo Haložani, ni pomislil trideset let, dokler se ni včlanil v Turistično društvo Podlehnik. Tam so ga nagovarjali, da jih je začel ponovno izdelovati.
-
»Pridi pogledat!« je vzkliknil in stopila je do njega. Sedel je na bregu in metal koščke kruha v vodo, race so se zapodile proti vzvalovani vodi, kjer se je potapljal kruh, nekatere pa so se vznemirile že prej, ko je bil košček še v zraku. Gledala sta račke in vodo in vse okoli njiju je plaval mir in se je razlivala nežna svetloba zgodnjega poletnega večera. Da se lahko vse to dogaja še enkrat!
Pogledala je v košaro, kjer so čakala zelišča, da jih odnese s seboj, in videla je, kako je mah poleg košare mehak in se blešči v večernem soncu. Sedla je nazaj na odejo, na kateri je preživela to popoldne, in se spet zazrla v skalo ob obali, kjer se ni mogla nagledati valov, ki so se v nekem čudnem ritmu zaletavali ob breg. »Se spomniš tiste zgodbe o beduinih pred slapom?«
Ali skrbite za svojo gibčnost?
Ali bo sploh prišel ta dan, ko rečemo, vse je narejeno, danes res ne vem, česa bi se lotil. Vrt vas kliče, hiša kar kriči po pozornosti, vnuki pa pričakujejo, da boste njihov soigralec pri nogometu, košarki, kolesarjenju, pes vas žalostno gleda, ko želite malo skrajšati sprehod ... Ali bo naše telo res vse to zdržalo?
Reklame obljubljajo, da zadošča le malo čudežne kreme in boste kot novi. Ne slepimo se – obrabljena kolena ostajajo obrabljena, čeprav ne čutimo bolečin. Jemati protibolečinske tablete, mazati kreme ali uporabljati obliže niso bližnjice do boljšega zdravja. Četudi vas vnuk ali pa kuža gledata še tako žalostno, ko rečete, da ne morete več, to ne sme biti razlog, da izklopimo rdečo lučko, ki opozarja, da je zmanjkalo maziva v sklepih in da se moramo ustaviti.
Devet mescev lepo, tri še lepše
Poleg Babnega Polja je planota Bloke s svojo višino od 700 do 800 metrov nadmorske višine drugi slovenski Tibet, kar naj bi pomenilo, da na njej hudo brije in je vse golo ter mrazilno. Še Bločani sami pravijo, da je pri njih devet mescev zima, tri mesece pa mraz. Nikar jim ne verjemite. Devet mescev je gori lepo, tri še lepše.
Bloščica je največja površinska voda na Bloški planoti. Glavna struga se polni iz več manjših potokov, ki izvirajo na neprepustni dolomitni podlagi med Zakrajem in Runarskim. Tudi osrednja struga Bloščice večji del toka teče po neprepustni dolomitni podlagi in izrazito meandrira, sprva v dinarski smeri – proti severozahodu, v zadnjem delu pa se obrne proti jugu. Številni meandri so posledica majhnega padca, saj potok teče po skoraj ravni planoti. Bloščica pri Velikih Blokah preide na območje jurskih apnencev in dolomitov, zato začne ponikati.
-
Ptujski mestni kino je leta 2017 slavil 120. obletnico prve kinopredstave, ki je bila samo leto po tem, ko sta brata Lumière v Parizu javnosti prvič predstavila film Prihod vlaka na postajo. Najstarejše še aktivno filmsko prizorišče v Sloveniji je še kako živahno. Med drugim že četrto leto prireja priljubljene Filmske čajanke za starejše, na katere je do zdaj prišlo več kot 1700 gledalcev.
Prva sreda v mesecu je za mnoge upokojence s ptujskega območja in od drugod dan za kino. Če prihitijo tja tik pred deseto, se morajo postaviti v vrsto za vstopnico, ki stane samo tri evre. V vedno lepo zasedeni dvorani jih najprej pozdravi Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ki v imenu ptujske mestne občine upravlja Mestni kino Ptuj. Potem vzame vajeti v roke Nina Milošič, odlična poznavalka filmske panoge, zaprisežena filmoljubka, polna idej, ki še čakajo na uresničitev.
Priloga: Libeliče – za vedno zapisane v zgodovino
Libeliče so skoraj neznana koroška vas, ujeta med reko Dravo, slovensko-avstrijsko mejo in Strojno, najvišje ležečim naseljem. Naselje ob robu Libeliškega polja pod Libeliško goro v občini Dravograd se zadnja leta tudi turistično prebuja, ponašajo pa se z izjemnim narodnozavednim dejanjem, s katerim so se v preteklosti zapisali v zgodovino.
Krajevna skupnost ima okoli 660 prebivalcev, sestavljajo jo štirje zaselki, nastanek kraja pa po dostopnih podatkih sega celo v 9. stoletje. Še v začetku 19. stoletja so bile Libeliče povsem slovenska vas, sicer del avstro-ogrske monarhije. Po francoski marčni revoluciji so leta 1849 postale samostojna občina, ki se je hitro razvijala, saj je bil kraj ob pomembni rečni prometni poti, namreč vas je bila že v 16. stoletju pomembno pristanišče za dravsko brodarstvo.
Šale krožijo hitreje kot virus
SMEH JE POL ZDRAVJA
Slovenski etnografski muzej je med epidemijo zbiral šale na temo koronavirusa, ki na svojevrsten način pričajo o tem, kako se spopadamo s čisto posebnimi razmerami. Nekaj smo jih izbrali za vas.
Že kdo ve, ali se že lahko prhamo ali si še vedno samo umivamo roke?
Policija svetuje: v avtu na vidnem mestu ne puščajte vrednejših stvari, kot so konzerve, makaroni, toaletni papir ...
Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni »za ziher«.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 26. septembra 2020
Vstopna mesta: Ljubljana in ob poti, če bo dovolj prijav tudi Kranj, Novo mesto in Nova Gorica.
Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 7. uri. Po avtocesti se bomo peljali do Celja, kjer si bomo ogledali celjski grad. Potem se bomo zapeljali v Vitanje, kjer bomo obiskali Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Pot bomo nadaljevali v Žiče, kraj, poznan po ostankih nekdaj mogočne Žičke kartuzije. Po ogledu sledi vožnja v Slovenske Konjice, kjer se bomo sprehodili skozi eno najlepše ohranjenih starih mestnih jeder pri nas.
-
Jože Pirjevec: Partizani
Obsežna monografija (na 900 straneh s številnimi fotografijami) prinaša celostni pregled nastanka in razvoja jugoslovanskega partizanskega gibanja, ki velja za najbolje organiziran odpor proti nacizmu v vsej Evropi.
Dr. Jože Pirjevec s pomočjo dokumentov iz ameriških, nemških, britanskih in sovjetskih arhivov natančno prikaže napeta razmerja znotraj partizanskega gibanja (tudi povojno brutalnost), razmerja med partizani in drugimi nacionalističnimi vojaškimi formacijami (belogardisti, četniki, ustaši …) ter tujimi vojskami, prav tako med partizani in zavezniki. Pri tem izpostavlja Tita, enega redkih vojaških poveljnikov, ki se je ves čas zadrževal na bojiščih, kot spretnega politika, zlasti v odnosih do britanskega premierja Churchilla, ta je namreč hotel Jugoslaviji vrniti kralja.
