VRT

Čajevec je čudovita rastlina, ki služi za pripravo domačega čaja in za okras. Čeprav izvira iz Azije, ga lahko uspešno gojimo tudi pri nas. Najbolje uspeva kot posodovka, saj prinaša toplino in veliko zelenja. Njegovi temnozeleni listi in beli dišeči cvetovi so prava paša za oči.

Čajevec (Camellia sinensis) raste kot gost svetleč grm z dišečimi belimi cvetovi, ki nas razveseljujejo z barvitostjo v pozni jeseni in zimi. Cvetenje je odvisno predvsem od podnebja in temperature. Tvorbo cvetnih popkov pričakujemo na rastlinah, ki so stare štiri leta in več. Oblikujejo se jeseni, ko se temperatura spusti na 15 stopinj Celzija. Za zagotavljanje cvetenja se izogibamo prezimovanju pri visokih sobnih temperaturah. Prav tako ne pustimo, da se zemlja izsuši, saj to povzroči odpadanje popkov, še preden se odprejo. Obrezovanje starejših rastlin prihranimo za pozno zimo ali zgodnjo pomlad, da ne izrežemo poganjkov, ki formirajo cvet.

 Potopisna reportaža 

Toskana malo spominja na valovito dolenjsko pokrajino, le da namesto gozdov prevladujejo visoke pokončne ciprese. Doline so širše, značilnost te slikovite italijanske pokrajine pa so naselja na hribčkih. 

Najvišje leži Montepulciano. Strnjeno srednjeveško mesto, v katerem živi več kot 14 tisoč ljudi, objema lepo ohranjeno obzidje. Med drugo svetovno vojno sta grof in grofica Origo v zadnji minuti preprečila Nemcem, da bi to zgodovinsko mesto zravnali z zemljo, saj so se ti hoteli maščevati za partizanske napade v teh krajih. Razneslo je le vzhodna vrata mestnega obzidja Porta al Prato. Po strmi in ovinkasti ulici Corso, dolgi kilometer in pol, ki je glavna arterija od vznožja pa do vrha mesta, vozijo mali avtobusi. Njihovi šoferji so pravi velemojstri, saj brezhibno zvozijo ozke odseke, kjer gre marsikje za milimetre. Občudovali smo lepo arhitekturo starih kamnitih hiš, okrašenih s pisanim cvetjem, trgovinice s spominki in rustikalne restavracije pod starimi oboki.

KULTURA

Marsikdo še danes ne ve, od kod je bil doma dramatik in pesnik Ignacij Borštnik. Po večini ga imajo za Mariborčana, v resnici pa mu je zibelka tekla v Cerkljah na Gorenjskem. K temu, da se je prava resnica o Borštnikovem poreklu ponesla po širni Sloveniji, je veliko prispeval Danijel Novak.

Zanimivo, življenje Daneta Novaka, kot ga kličejo, z Jame 57 v mestni občini Kranj je posredno vezano na dve znameniti lokaciji. Prva je Borštnikova rojstna hiša v Cerkljah, druga pa – posredno – rojstna hiša Simona Jenka na Podreči. »V prvo sem se pred petdesetimi leti hodil ženit in takrat mi Borštnik ni bil toliko pomemben. Bolj me je zanimala njegova prapranečakinja Vida Šter, ki sem jo leta 1976 kot ženo pripeljal na Jamo. Žal je istega leta umrla, tri mesece po rojstvu sina Tomaža,« je utrnil žal grenak spomin. Tri leta kasneje se je poročil s Karolino, ki je na Podreči živela v hiši, v kateri je bila sicer gostilna Pri Janezu, a je stala na mestu pogorele Jenkove rojstne hiše.

STANOVANJE

Kratki in hladni zimski dnevi, slabo vreme in morda več zanimivih oddaj na televiziji so vzrok, da marsikateri preživijo več časa pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni, tablicami in telefoni. Večinoma to pomeni, da velik del dneva preživimo v dnevnem prostoru. 

Dnevna soba pa je še vedno prostor druženja in počitka, prostor, kjer radi v miru kaj preberemo, se lotimo ročnih del ob poslušanju glasbe, imamo pisarniški kotiček. Morda imamo v delu sobe pravi notranji vrt in nam skrb za zelenje krajša čas, obenem pa daje prostoru svež videz. V decembru najdemo mesto tudi za jelko, ki naredi prostor vabljiv, prijeten in domačen, še posebej z nizi toplih lučk.

 KULTURA      

Letos mineva sto let od rojstva klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra. V Mestnem muzeju Ljubljana se mu poklanjajo z razstavo njegovih izvirnih del, fotodokumentov in drugih dokumentarnih predmetov. Aleksander Buh, velik poznavalec stripov in pobudnik razstave, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih dvajset let umetnikovega življenja, pa je povedal veliko zanimivega o njem in stripu nasploh.

Miki (uradno Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, a je večino otroških let preživel v Ljubljani, dokončal je študij kiparstva na takratni Akademiji za likovno umetnost, se zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu in zaslovel kot avtor Zvitorepca, ki je neprekinjeno izhajal 21 let. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvaril trojico pomembnih pionirskih del slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Razstava, ki jo je pripravila Barbara Savenc   in bo na ogled do 22.

VRT

Ko se dnevi skrajšajo in na vrtu zavlada zimski počitek, začne primanjkovati sveže zelenjave. Ker me narava spremlja vse leto, tudi v hladnih mesecih rada preskušam in vzgajam rastlinice, pa čeprav le na okenski polici.

V tujini je pridelava mikrozelenjave in kalčkov že dolgo uveljavljen trend, pri nas pa šele postopoma odkrivamo, kako preprosto in sproščujoče je lahko zimsko vrtnarjenje. Rastlinice skrivajo izjemno bogastvo vitaminov, mineralov in antioksidantov, zato so prava energijska injekcija za hladne mesece, vzgojimo pa jih lahko doma, tudi brez vrta.

AVTOMOBILIZEM

Spet je tu čas, ko je v zraku več vlage, pojavlja se megla, noč je daljša in iz avtomobila se precej slabo vidi. V zahtevnih razmerah je pametnejše in cenejše ostati doma ali poklicati taksi.

Naštejmo nekaj klasičnih in ponavljajočih se situacij: avtomobilske šipe so umazane tudi z notranje strani, da svetloba nasproti vozečih vozil zoprno blešči, v posodi ni tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel, metlice brisalnikov so scefrane, da na šipah ostajajo umazane sledi, klimatska naprava ni bila servisirana in zdaj v zimski vlagi ne razmegli oken, pri roki ni dobro vpojne krpe, sprednje luči svetijo tako žalostno rumeno …

GLASBA

NOVOLETNI KOCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV

Na novega leta dan boste na prvem programu RTV SLO prisluhnili petim krstnim izvedbam, med drugim tudi glasbi dveh skladateljic: Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in afroameriške skladateljice Florence Price. Ob novih delih ostaja na programu močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši. Orkester Dunajske filharmonije bo tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin, ki z njim sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič. Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.

Dobre stare  viže

Začetki ansambla Slovenski muzikantje segajo v leto 1965. V prvi zasedbi so bili  ustanovitelj in vodja Janez Kalšek (bariton, bas), Ivo Zupančič (klarinet), Andrej Smolej (kitara), Danilo Pšeničnik (trobenta) in Vili Kralj (harmonika). Bili so študenti glasbenih akademij, in da so lahko zaslužili še kakšen dinarček, so začeli igrati v zasedbi, ki se je imenovala Slovenski instrumentalni kvintet. Leta 1982 pa so na pobudo uspešnega pisca besedil Marjana Stareta spremenili ime. Ker so bili z različnih koncev države, jim je predlagal, da postanejo Slovenski muzikantje.