Domovanja ribičev in najbogatejše Slovenke
Izleti
Dobrih deset kilometrov severozahodno od Trsta je zamejska vasica Križ, po italijansko Santa Croce, ki velja za najstarejšo slovensko ribiško vas. Leta 1911 je imela kar 198 poklicnih ribičev z 62 plovili.
Vas je bila vso svojo zgodovino najtesneje povezana z ribištvom in pomorstvom, njene korenine segajo v srednji vek, ko je potekal hiter razvoj ribištva in pomorstva ob obali Trsta do izliva reke Timave. Danes v Križu živi okoli 1400 prebivalcev. Pohvalijo se lahko z zelo lepo urejenim Ribiškim muzejem tržaškega primorja, za katerega Franko Košuta, ladjedelski inženir, vodja in njegov ustanovitelj, pravi, da je »kulturni hram, kjer je shranjen del naše zgodovine in kulturne dediščine v trajen spomin za sedanje in prihodnje rodove«.
-
Ustvarjalnica 2
Poletje in cvetje na mizi sta vedno dobrodošla, a voda v vazi privablja komarje. Z reciklažo plastenke ustvarimo vazo, ki komarjem ne diši.
Tako smo hkrati ustvarjalni in ekološko naravnani. Druženje, kavica ali branje knjige ob šopku na mizi pa poteka v prijetnem vzdušju.
Potrebujemo: 1,5-litrsko prazno plastenko, nekaj kamenja, trak iz blaga ali papirnato brisačko, zemljo, vodo in škarje.Plastenko nad sredino prerežemo na pol, spodnji del uporabimo za podstavek, zgornji del, obrnjen z grlom navzdol, pa kot prostor za zemljo (sliki 1 in 2)
Ko se prijatelji spet srečajo …
Reportaža s srečanja Vzajemnosti
Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, tretjega po velikosti med hrvaškimi otoki, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni.
Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov. Razveselili smo se znanih obrazov in toplo pozdravili tiste, ki so bili z nami prvič. Družili smo se, se naužili sonca, preživeli nekaj nalivov, najpogumnejši so tudi zaplavali v morju, ki se je šele začelo ogrevati. Pa tudi veliko zanimivega smo videli in novega izvedeli.
Čudežna literarna pot čudovitih slovenskih imen
Ime je osebna os posameznika, slovensko ime pa je obenem os slovenske skupnosti, ker izžareva domoljubje, ljubezen do materinščine in se zato najlepše razcveti v umetnosti. V težkih obdobjih za Slovence so se ti »bojevali« za svoj obstoj tudi z imeni.
Leto 2023 je razglašeno za leto Karla Destovnika Kajuha, ki se je rodil 13. decembra 1922 in umrl 22. februarja 1944. Lansko leto je bila torej 100. obletnica njegovega rojstva, lani pa je bila tudi stoletnica rojstva Ele Peroci, ki se je rodila 11. februarja 1922 in umrla 18. novembra 2001, in Cvetane Priol, ki se je rodila 19. februarja 1922 in umrla 11. avgusta 1973. Vsi trije so kot marsikateri drug kulturnik vsak na svoj način povezani s slovenskimi imeni.
Po leseni brvi čez edinstveni slani travnik
Izleti
Kombinacija prijetnega žvrgolenja ptičev in svežega vonja po morju kar vabi k obisku manj znanega kotička ob slovenski obali. Tokratni namig za izlet je Ankaran, kjer so uredili obalno pešpot po mostovžu, ki povezuje Športnorekreacijski park Sv. Katarina in naselje s središčem.
Pot je enostavna, primerna za vse letne čase in vse starosti obiskovalcev. Ker je pot po leseni brvi možna z obeh strani, je avtomobil smiselno parkirati bodisi pri Sv. Katarini (ob morju, pri mandraču) bodisi v središču Ankarana (pri trgovini in lokalih) in se podati na kratek, a izjemno zanimiv in poučen sprehod čez slani travnik pri Sv. Nikolaju. Ta spada v mrežo območij Nature 2000 in je edini tovrstni v Sloveniji. Pri projektu za ureditev obalnega sprehajališča sta združila moči ankaranska občina in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Uresničila sta ga pod okriljem Lokalne akcijske skupine Istra, s čimer so pridobili tudi sofinanciranje iz evropskega regionalnega sklada. Naložba je sicer stala več kot pol milijona evrov.
Uporabljajmo balkon, teraso in vrt
Stanovanje
Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.
Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.
-
Naše vezenje spada v skupino ploščati ali polni vbod. To je skupina ravnih vbodov, ki pokrivajo manjše površine. Ploščati vbod za svoje vezenine uporabljajo mnoge kulture. Najdemo ga v severni Afriki, Južni Ameriki, zahodni Aziji, jugovzhodni Aziji in Indiji. Med vsemi državami so ga največ uporabljali na Kitajskem.
Tudi pri slovenskih narodnih vezeninah z značilnimi slovenskimi motivi, kot so nageljni, srčki ipd., uporabljamo poleg drugih vbodov tudi ploščate, s katerimi zapolnjujemo manjše ploskovne motive. Ploščati vbod lahko delamo v ravni ali poševni črti. Vezenina nam bo uspela le, če bomo pri vezenju zelo natančni, vbodi morajo ležati drug poleg drugega, da tkanino prekrijejo, ne smejo pa biti pretesno skupaj, da se vezenina ne izkrivlja. Nit mora biti enakomerno napeta. Pozorni moramo biti pri oblikovanju robov. Delo bo lažje, če bomo robove najprej obšili z orisnim, prednjim, verižnim ali katerim koli drugim primernim vbodom.
-
Napadi medveda na človeka so sicer redki, vendar postaja ob njihovi povečani številčnosti vedno bolj preteča nevarnost povsod po Evropi. Strokovnjaki so prepričani, da bi se bližnjim srečanjem z medvedi lahko ljudje marsikdaj izognili.
Treba je vendarle vedeti, da so medvedi po naravi plahe živali in se poskušajo izogniti stikom s človekom. Napadejo le, če jih nenadoma presenetimo in se ustrašijo, se čutijo ogrožene ali so ogroženi njihovi mladiči. Vzrok napada je lahko tudi obramba vira hrane, lakota ali če so hudo ranjeni.
Brezplačna prenočišča za popotnike in kolesarje
Izleti
Mnogi se iz različnih razlogov tudi na daljša potovanja odpravljajo s kolesom ali peš, torej na način, ki je najprijaznejši do okolja. To je vsekakor preizkušnja za vsakogar in tudi izziv, ki prinaša mnogo neznank, obeta pa tudi obilo dogodivščin, in to ne glede na starost.
Na takšno potovanje se je treba skrbno pripraviti. Pri iskanju poceni ali celo brezplačnih prenočišč si lahko pomagate s številnimi spletnimi stranmi. Ena izmed najzanimivejših se imenuje Dobrodošli na mojem vrtu (Welcome to my garden). Namenjena je pohodnikom in kolesarjem, skratka vsem, ki potujejo po svetu brez motornega prometnega sredstva ali izključno z javnimi prevoznimi sredstvi. Dolžina bivanja je običajno do dva dni, a če se gostitelji in gostje dobro razumejo, se lahko podaljša. Članstvo je brezplačno, zaželeni pa so prostovoljni prispevki.
Trubadur s črno kitaro, klobuki in čudovitimi pesmimi
Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.
Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.
