Dobre stare viže

Franc Šegovc se je rodil 16. maja 1937 v Selovcu blizu Dravograda v glasbeni družini, ali kot so rekli Frančevi kmetiji, pri Briclu. Vedno se je rad spominjal časov, ko je pasel krave in opravljal razna kmečka dela. Mama in oče sta bila odlična pevca, pela sta v več zborih. Oče je bil tudi trobentač in je igral v šentjanški godbi.

Pri sedmih letih je že igral na orglice, in ko sta mama in oče opazila sinovo nadarjenost, sta mu kupila klavirsko harmoniko. Takšne harmonike pa so težke deset, celo 13 kilogramov. In njegova prva harmonika je imela en sam pas, zato ji je oče pritrdil še drugega, da je bilo vse tako, kot treba.

KULTURA

Marij Čuk je pesnik, pisatelj, esejist in scenarist. Bil je novinar pri Primorskem dnevniku in nazadnje glavni urednik za Furlanijo - Julijsko krajino na italijanski radioteleviziji RAI. Napisal je deset pesniških zbirk, številne radijske igre in satirične nadaljevanke ter vrsto dram, ki so bile uprizorjene v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, izdal je šest romanov. Konec lanskega leta je sprejel predsednikovanje Društvu slovenskih pisateljev.

Pred kratkim končano 40. Vilenico – mednarodni literarni festival je kot predsednik vodil prvič in napisal poslanico, ki si jo velja zapomniti. Naslovil jo je Vileniška vilinska prošnja in v njej je med drugim zapisal: »Prosim vas, gospe in gospodje vojne, oboroževanja, streljanja, ubijanja, prosim vas, ubijalke in ubijalci otrok, starejših, obolelih, vseh nedolžnih in nemočnih, prosim vas, rušitelji šol, bolnišnic, domov, kulture, zgodovinske resnice, rotim vas, sovražniki knjig in umetnosti, povejte, za kaj, za koga, v čigavem imenu...

Vezenje je zagotovo ena najstarejših oblik krašenja tkanin, pa naj gre za oblačila, tapiserije ali hišni tekstil. Vse bolj priljubljen pa je tudi vezen nakit, ki ga lahko uporabite za najrazličnejše priložnosti.

Vezenine so bile nekoč rezervirane samo za vladarje in cerkev, krasile pa so oblačila in različno opremo. Šele v 17. in 18. stoletju se vezenine pojavijo na oblačilih plemstva in meščanstva. Vezenje je bila ročna spretnost, ki so se je naučile vse plemkinje.

Od sredine 19. stoletja pa vse do šestdesetih let 20. stoletja je vezenje postalo obvezni predmet v šoli. Dekleta, ki so obiskovala obrtno šolo v Ljubljani, pa so lahko celo postale poklicne vezilje. Žal so leta 1961 ta program opustili, vezilje pa so nadomestili vezilni stroji.

 DOM

Radi se pohvalimo, da živimo v zeleni deželi, a če pogledamo okrog sebe, pogosto naletimo na različne odpadke. Zlasti ob cestah in počivališčih se vedno pogosteje kopičijo smeti.

Ne le da kazijo podobo o urejeni državi in škodujejo okolju, njihovo odstranjevanje zahteva tudi veliko denarja. Po podatkih nevladne organizacije Ekologi brez meja so stroški za čiščenje odpadkov ob cestah znašali kar 890.000 evrov in vsako leto narasejo za dodatnih 100.000 evrov. Najpogosteje so med smetmi cigaretni ogorki, embalaža hrane, plastenke in pločevinke. Ti odpadki se ne razgradijo čez noč, ampak ostajajo desetletja, razpadajo v mikroplastiko in onesnažujejo tla, vodo ter ogrožajo živali. V društvu tudi ugotavljajo, da smeti privlačijo nove smeti, saj če že leži plastenka na tleh, je večja verjetnost, da bo nekdo odvrgel še svojo. In kakšno sporočilo s tem dajemo otrokom, ki jih vzgajamo v duhu zelene Slovenije, se sprašujejo ekologi. 

Saj jo poznate, kajne? Ah, ta leta je tedenska oddaja, ki jo na nacionalni televiziji pripravljajo že četrto sezono, namenjena je starejšim, čeprav je vse bolj priljubljena med gledalci vseh generacij. Če ste jo spregledali, na ogled je vsako soboto ob 17.15. Ali vas zanima, kako nastaja?  

Obraza oddaje sta novinarki in voditeljici Helena Pirc in Nina Cijan, v pripravo pa so vključeni še številni drugi, od urednice, producentke do snemalcev, scenskih delavcev, montažerjev, grafikov in maskerk, ki morajo med seboj lepo sodelovati, da vse teče, kot je treba. Oddaja je bila najprej 25-minutna, zadnji dve leti pa se je preselila s petkovega na še boljši sobotni popoldanski termin. Obenem so jo tudi podaljšali.

Iščete dobre sadike malin, ki združujejo naravno odpornost in visoko rodnost?

Maline enrosadira, clarita in optima so izjemno odporne, dvakrat rodne in z veliko pridelka. Njihova splošna odpornost jih varuje pred glivičnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kar pomeni manj škropljenja in več zdravih plodov. Zelo dobro uspevajo tudi v zahtevnejših pogojih. Prav zato so vse bolj priljubljene med vrtičkarji.

Malina enrosadira je ena najboljših sort, ki je do deset dni bolj zgodnja od sorte clarita, če primerjamo prvi rod pridelka. Pri drugem obiranju se ta razlika nekoliko zmanjša. Njeni plodovi so sladki, podolgovati in zelo veliki. Ta odporna sorta je v tujini prejela zlato medaljo in je v samem vrhu med odličnimi malinami.

Jeseni, ko se ohladi, radi oblečemo brezrokavnik. Skvačkamo ga lahko iz mešanice volne, da nas bo lepo pogrel.

Potrebujemo: 600 g preje mešanice volne in poliestra, primerne za kvačko št. 5.
Velikost: 40/42

Izdelava: Brezrokavnik začnemo kvačkati spodaj v enem delu zadnji del in oba sprednja hkrati.

Naredimo 118 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Kvačkamo 22 vrst samo šibičnih petelj do podpazduhe. Potem razdelimo kvačkani del na tri dele: hrbtni širši in dva ožja sprednja. Hrbtni del ima 56 petelj, sprednja pa vsak po 28 petelj, med sprednjim in zadnjim delom pustimo 3 petlje za rokavni izrez. Kvačkamo hrbtni in oba sprednja dela po 18 vrst. Pri zadnjem delu oblikujemo vratni izrez tako, da z vsake strani kvačkamo 16 šibičnih petelj in prav tako na sprednjem delu 16 šibičnih petelj.

GREMO NA IZLET

V soboto, 8. novembra 2025

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Novo mesto

Odhod ob 5. uri izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Vožnja proti Dolenjski. Po prečkanju državne meje bomo nadaljevali proti Slunju. Peljali se bomo mimo t. i. Rastok, območja naselja mlinov, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica. Sledi vožnja do Plitvic. V nacionalnem parku, ki je bil razglašen že leta 1949, je šestnajst manjših in večjih jezer s kristalno čisto modrozeleno vodo, ki v jezera priteka iz številnih potokov in rek, prepletenih z mogočnimi slapovi. Sprehodili se bomo po stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in panoramskim vlakom ter občudovali prekrasne stvaritve narave. Popoldne se bomo po isti poti vrnili domov. 

DIGITALNI KOTIČEK

V prejšnji številki smo razložili, kako na telefonu uredite vsebine ter odstranite nepotrebne datoteke, programe in začasne kopije, ki zasedajo prostor in upočasnijo delovanje. Tokrat pa se posvetimo računalniku.

Preverite, kaj zaseda prostor. V sistemu Windows odprite »Nastavitve«, izberite »Sistem« in nato »Prostor za shranjevanje«. Po kratkem izračunu boste videli, koliko prostora zasedajo posamezne datoteke ter kako lahko sprostite prostor. Na računalniku Mac kliknite na znak jabolka, izberite »O tem računalniku« in zavihek »Shramba«.