-
DOBRE STARE VIŽE
Še kot študent je nekoč »pogrnil« pri izpitu. Po prihodu domov je jezno vrgel torbo v kot in pograbil harmoniko. V četrt ure je ustvaril vižo Razposajena polka, ki mu je še danes pri srcu. Včasih pa si je zjutraj med britjem brundal različne melodije, in če mu je bila katera med njimi všeč, je brž stekel v kuhinjo in jo zaigral na pianino. Nato je vzel papir in si vižo zapisal še na notno črtovje, se spominja Janez Goršič.
Rodil se je leta 1947 v Ljubljani, kjer še danes živi, je poročen in oče treh otrok. Končal je srednjo tehnično šolo in kasneje diplomiral na fakulteti za strojništvo. Prvo službo je dobil v ljubljanskem Saturnusu, kjer se je ukvarjal z izdelki za avtomobilsko industrijo, potem pa je bil 33 let kot tehnolog zaposlen v ljubljanskem Leku.
-
Vsakih nekaj let je čas, da stanovanje ali posamezne prostore prepleskamo. Včasih pa si želimo barve sten tudi spremeniti, saj bomo zamenjali pohištvo ali spremenili dodatke. Ali bo drugačna barva na eni ali vseh stenah v prostoru? Morda pa bi se raje odločili za tapete ali katero drugo stensko dekoracijo.
Tapete so spet postale zanimive in zaželene. Na voljo je veliko najrazličnejših vzorcev in obdelav površine, vzorci so lahko zelo veliki, tapete so kompaktnejše kot nekoč in lažje snemljive. Odstranjevanje ali zamenjava starih tapet je bilo namreč včasih zamudno opravilo, ki sta mu sledila še brušenje in glajenje sten pred novim posegom – barvanjem ali novimi tapetami. Zato je dobro, da se pred nakupom pri prodajalcu pozanimamo, kako jih lepimo in odstranjujemo. Po pravilu bi bilo dovolj, da jih najprej dobro namočimo in potem počasi odlepimo v enem kosu.
Da bodo zasaditve lepo in dolgo cvetele
Sezona vrtnarjenja je na vrhuncu, večina cvetličnih korit je že zasajenih. Čeprav smo že neučakani in bi želeli cvetlične umetnije čim prej pokazati na balkonih, s tem ne smemo prehitevati.
Dokler so nočne temperature nizke, bodo tiste rastline, ki prihajajo k nam iz tropskih krajev, doživljale stres. To se pokaže najprej s poškodbami na listih in cvetovih, kasneje so takšne rastline bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Okrevanje je dolgotrajno in povezno s številnimi stroški, ki jih ne bi bilo, če jih ne bi prezgodaj postavili na prosto. Vrtnarji priporočamo, da korita postavite na prosto po ledenih možeh, torej v drugi polovici maja, saj stara ljudska modrost pravi, da takrat ni več nevarnosti pozebe. Vendar ima vsak košček naše dežele svoje značilnosti, tako bodo vremenske razmere na Notranjskem popolnoma drugačne kot ob morju ...
Sidrišča slovenskega alpinizma
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Planinstvo je ena od najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa v naravi. Vzponi na sosednji hrib lahko predstavljajo podobno veliko veselja, kot so strasti polni vrhunski alpinistični vzponi v najvišjih delih sveta. Razvoj dejavnosti je močno povezan z razvojem opreme – to pa razstavljamo in hranimo v Slovenskem planinskem muzeju.
Slovenski alpinizem je plod nešteto gibov Slovenk in Slovencev, ki so v stenah domačih in tujih visokih gora z močnimi telesi čutili pomen slehernega premika. Njihovi vzponi so pogosto zapisani v vpisnih knjigah, med katerimi izstopa prva vpisna knjiga iz Aljaževega stolpa, ki jo je tja leta 1895 umestil sam Jakob Aljaž. Oprema, ki je spremljala alpiniste, je odločilno pripomogla k uspešnim vzponom in spustom, nanjo so vezani spomini in zgodbe, te pa razkrivamo v okviru razstav in spremljajočih aktivnosti v Slovenskem planinskem muzeju.
-
Aprilski sneg na češnjevih cvetovih je bil res dober izziv za mlade fotografe, ki so se navduševali tudi nad pobeljeno trato. Hitro so naredili aprilske snežene može in obenem z njimi ovekovečili povešene glavice narcis pod težo snega. Fotografije so poslali tudi babicam, te pa bi raje videle, da bi bila pomlad brez ledenih presenečenj. Koliko cvetov je propadlo v tem muhastem aprilu, bomo videli šele, ko bomo na mraz in sneg že pozabili. Prav gotovo pa si mestni človek še zamisliti ne more, kako trpi pridelovalec hrane, ko ga udari vreme, na katero nima vpliva. Kot recimo ena epidemija udari ljudi, ki na to nimajo nobenega vpliva.
Leptospiroza ali mišja mrzlica
Spomladi, ko se začenjajo vrtna in njivska opravila, urejanje okolice hiš in vrtnih ut, se v veterinarskih ambulantah večkrat srečujemo s primeri mišje mrzlice. Sploh v zadnjih letih, ko so zime zelo mile, z nizkimi temperaturami in slabo zasnežene, vedno več glodavcev preživi zime, ti pa so naravni rezervoar te bolezni.
Mišja mrzlica, ki jo strokovno imenujemo leptospiroza, je bakterijska bolezen, ki jo največkrat povzročata bakteriji Leptospire icterohaemorragiae (podgane) in Leptospire canicole (psi). Sta tudi najbolj nevarni, saj se z njima lahko okužimo tudi ljudje. Sicer je leptospir več vrst, le da so veliko manj nevarne. Okužbe se pojavljajo na različnih geografskih območjih, včasih je njihov izvor drugačen, predvsem velik rezervoar bolezni predstavljajo poplavljena območja.
-
Letošnje leto je za vrtnarjenje nekaj posebnega. Kar naprej se dogaja nekaj, kar nam onemogoča vrtnariti tako, da bi uživali v bogatem pridelku. Topli zadnji zimski dnevi so pognali rast, nato pa je zmrzal naredila svoje. Delo na vrtu je zastalo in tisti, ki so neučakano sadili krompir, bodo verjetno potegnili kratko.
V prejšnji številki smo pisali, kako se obraniti pred pozebo ali kako vsaj zmanjšati njen vpliv na rastline. Tisti, ki so pravočasno ukrepali, se jim je skrb obrestovala. Škodo so zmanjšali. Problem pa nastane v nadaljnji rasti. Pozeble rastline namreč še kar nekaj časa potrebujejo našo pomoč. Vpliv nizkih temperatur se ne kaže samo v odpadajočih porjavelih cvetovih, temveč tudi v rasti, ki pojenja. Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo v prihodnje.
-
Izkoristite spomladansko vreme in se odpravite na pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije, seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
- Na Šišenski hrib (429 m) se lahko odpravite v soboto, 15. maja 2021. Zbirno mesto je ob 8. uri pri Koseškem bajerju. Zmerne hoje bo za približno dve uri in pol.
- V soboto, 22. maja 2021 pa se lahko povzpnete na Slavnik (1028 m). Zbirno mesto je ob 6. uri na železniški postaji v Ljubljani, od koder se boste z vlakom zapeljali do postaje Hrpelje-Kozina. Zmerne hoje bo za štiri do pet ur.
-
K spomladanskemu vzdušju pritiče tudi kakšen nov, svež kos oblačila v vaši omari. Ker čas, v katerem smo se znašli, ni naklonjen zapravljanju, bomo vse, kar je v omari, skrbno pregledali in preverili, ali nam velikost in model še ustrezata.
Postava se z leti preoblikuje in marsikatero oblačilo nam zato ne ustreza več. Le tunika se najlažje prilagodi vsaki postavi. Prepričana sem, da jo ima vsaka od vas že v omari. Prikaz letošnjih modnih barv, ki jih vsako leto pripravi Pantone Color Institute, vam bo olajšal izbiro. Izberite tisto, ki vam je najbolj všeč oziroma pristaja vaši polti, barvi oči in las.
-
Barvni inštitut Pantone je za letošnji modni trend izbral rumeno barvo, ki bo zagotovo opazna na številnih področjih. Pridružujejo se ji še drugi odtenki iz narave. Zemeljski odtenki, barve listja, morja, kremno bela in siva kar kličejo po kombiniranju z rumeno cvetočimi cvetlicami. V rumeni barvi lahko posadite cvetlične lonce, viseče košare in cvetlične gredice.
Pred začetkom sajenja se moramo odločiti, kako bogato zasaditev želimo imeti. Vrtnarji poznamo namreč dve osnovni načeli sajenja. Pri aranžmajski ali dekorativni zasaditvi uporabimo rastline, ki jih na gosto sadimo drugo ob drugi, da dosežemo takojšen učinek. To nam pride prav, kadar želimo olepšati teraso ali okrasni vrt zaradi bližnjega dogodka, kot sta poroka ali praznovanje.
