POLETNA PRILOGA

Ob vstopu v Mursko Soboto obiskovalci že z avtoceste vidijo ogromno leseno stavbo Expano, ki predstavlja turistično, rekreacijsko in informacijsko vstopno točko, imenovano Vrata v Pomurje.

Stoji ob Soboškem jezeru, ki na tem območju predstavlja prostor športa in rekreacije za vse generacije. Današnje umetno jezero je nastalo z revitalizacijo ob nekdanji gramoznici, nekoč degradiranem območju, obsega kar 65 hektarjev, največjo globino doseže na desetih metrih. V njem in ob njem živijo številne živalske vrste, našteli so kar 50 različnih vrst ptic in ogromno rib. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pot, dolga štiri kilometre. Čeprav jezero nima statusa kopalne vode in je v njem plavanje na lastno odgovornost, se poleti spremeni v pravo kopališče za staro in mlado. Poleg tega se je po njem mogoče popeljati s supom, čolnom, kajakom in kanujem. Ob plaži so nameščena igrala in posebni piknik prostori za druženje.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Zaradi svojega svežega vonja je bila sivka priljubljena dišava v kopelih pri starih Grkih in Rimljanih. To potrjuje tudi njeno botanično ime lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare – umivati.

Iz rimskih kopalnic si je sivka kmalu utrla pot tudi v vse druge domače prostore, s kasneje odkritimi koristnimi zdravilnimi lastnostmi pa je našla svoje mesto tudi v kuhinji. Sivka je za domačo rabo poleg prijetnega odišavljenja prostorov priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način odženemo nadležne molje.

POLETNA PRILOGA

Kali so bolj ali manj naravne kotanje v kraških tleh, ki so jih ljudje obložili z glino, nekatere tudi poglobili in obzidali – vse z namenom, da so v bližini svojih domov, pašnikov ali vinogradov zadržali vodo na površju. Vodo so uporabljali za gospodinjstvo, pranje perila, napajanje živine, namakanje pridelka, pripravo škropiva, gašenje apna, tudi za kopanje in pozimi za drsanje.

Marsikje so v kalih lomili led in ga shranjevali v ledenice, globoke obzidane kotanje, da so ga lahko poleti prodajali v mestih in gostilnah. V grobem ločimo kale, ki so položne kotanje, kjer je imela živina dostop do vode, od lokev, kotanj s strmimi bregovi, pogosto obzidanimi, kjer živina ni mogla do vode. V Breginjskem kotu poznajo pačale, na Banjški planoti močila, v Istri predvsem puče, polno je še mlak, kaluž, luž, vašk. Vse to bogastvo izrazja kaže na velik pomen, ki ga je imela oskrba z vodo.

NEGA

Ali res potrebujemo botoks, da bi zgladili gube na obrazu in se počutili dobro v svoji koži? Pod drobnogled smo vzeli povsem naravno metodo za pomlajevanje obraza in glajenje gubic. Nina Vodeb pa pravi, da je to najboljši serum za pomlajevanje.

Govorimo namreč o obrazni jogi, ki nam lahko povsem naravno zravna kakšno gubo, a bistveno je, da nam pomaga do celostnega zdravja in dobrega počutja. »Joga obraza ni le vadba, je ritual, ki neguje obraz in dušo, vrača naravni sijaj in notranjo moč,« pripoveduje Nina Vodeb, inštruktorica joge in joge obraza. Doda, da je več kot le vadba za obraz – je holistični pristop do lepote, zdravja in vzpostavljanja ljubezni do sebe. S posebnimi vajami gradimo formo obraza, spodbujamo krvni obtok in prižigamo naravni sijaj. To je potovanje k notranji harmoniji, ki nas opominja, da je prava lepota odsev naše notranje harmonije.

LITERARNE STRANI 

Kracanje črk

 »Komaj se je vojna oddaljila, že nam šola je grozila. Tovarišica učiteljica Šlibarca na tablo črke nam kraca!« Tako se spominja Valentina Kindlhofer iz Zasipa pri Bledu, ki je med učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Zasipu v šolskem letu 1945/46. Njihova prva učiteljica je bila Amalija Šlibar (na fotografiji desno), druga pa Jakobina Žitek.

Moja šola

Da ne bom šla v šolo nikoli, čisto zares nikdar, sem bila tedaj trdno prepričana. Z mamo sva živeli malo ven iz vasi. V bližini ni bilo otrok, k nam so prihajali le odrasli ljudje, zato sploh nisem znala navezati stikov z otroki niti se med njimi nisem dobro počutila. Gotovo sem bila tudi precej razvajena in nemalokrat sem slišala tisto grožnjo: »Boš že videla, ko boš šla v šolo!«

POLETNA PRILOGA

Kočevsko jezero je v zadnjih letih postalo priljubljena točka ne samo lokalnih in okoliških prebivalcev, ampak tudi številnih obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine.

Umetno jezero je nastajalo med leti 1973 in 1978, ko se je kotanja dnevnega kopa rjavega premoga začela polniti z vodo, ki je prihajala iz Rudniškega potoka. Od tod njegovo drugo ime – Rudniško jezero, na rudarsko zgodovino pa spominjajo še krajevna imena okrog jezera, kot sta Festunga in Kipa, ter nekateri opuščeni objekti. Danes se jezero polni s podtalnico, nekaj vode priteka iz okoliških studencev, višek vode pa odteka v reko Rinžo.

Knjižnice pod krošnjami

Do sredine septembra bodo ponujale bogat izbor literature za branje na mirnih točkah v trinajstih krajih po Sloveniji: v Ribnici, Rašici, Knežaku, Novi Gorici, Radgoni, Kropi, Novem mestu, Lendavi, Jurovskem Dolu, Vrhniki, Polšniku, Kanalu ob Soči in na Veliki planini. V Ljubljani ima Knjižnica pod krošnjami osem enot, med drugim na Vodnikovi domačiji, v atriju Galerije Škuc, na vrtu Plečnikove hiše in zelenem vrtu Muslimanskega kulturnega centra. Na številnih postojankah so srečanja z avtorji, pogovori in druženja. Velik poudarek vsako leto namenijo kakovostnemu in aktualnemu izboru knjig, ki jih podarijo številne domače založbe, te pa so eden ključnih stebrov projekta. V vsaki enoti so na voljo slikanice za najmlajše, mladinski romani, domače in prevodno leposlovje, stripi in risoromani, humanistika, potopisi, biografije, priročniki in poezija.

O izpolnjenih sanjah

Po dolgih težavnih dneh, dežju, hladu in vetrovih je dan sončen, prijazen. Rahel vetrič kodra mojo lipico. Že dolgo sem odvisna od pogleda skozi okno. Vso lepoto zunaj lahko boža le moj pogled, roke in noge so opravile svoje posle. Vse moje kraljestvo je soba s posteljo in vozičkom ter pogledom skozi okno. Lepi smreki doli na koncu vrta je nevihta odlomila vrh, podobni sva si, obe sva prepuščeni usodi in času, ki je relativen. Poleg osiromašen oreh gosti detla, ki razbija po suhih vejah in ga včasih prepodi veverica, ki hodi iz gozda, teka z veje na vejo, potem se spusti dol in poišče oreh, ga v gobčku odnese na drevo pa s plenom skoči na smreko, z nje na hruško, od tam na tla in izgine v travi na poti v gozd.

POLETNA PRILOGA

V vročih poletnih dneh pogosto razmišljamo, kje bi našli blagodejen hlad in osvežitev v vodi, in hkrati tudi o tem, kje bi obšli gnečo na prepolnih cestah. Za prebivalce osrednje Slovenije je vedno dobra izbira Gradiško jezero blizu Lukovice, le 25 kilometrov oddaljeno od Ljubljane.

Do njega pridemo tako, da avtocesto Ljubljana–Celje zapustimo na izvozu Lukovica, nato sledimo usmerjevalnim tablam za Gradišče oziroma Gradiško jezero. Na voljo je urejeno brezplačno parkirišče, čeprav je običajno gneča večja in avtomobili stojijo tudi vzdolž ceste. Ob njej stoji velika informativna tabla z zemljevidom in opisom zanimivosti v lukoviški občini.

GREMO NA IZLET

V soboto, 23. avgusta 2025

Vstopna mesta: *Maribor, *Celje, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 8. uri pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja čez Gorenjsko do Trbiža. Z gondolsko žičnico se bomo povzpeli na Svete Višarje na 1766 metrov nadmorske višine, kjer je leta 1360 neki pastir našel v grmu lesen kip Marije z detetom. Na tem mestu so najprej postavili kapelico, nato cerkev, ki jo krasijo Marijin kip, čudovite freske in barvna okna. Z Višarij se ponuja čudovit razgled na okolico. Po vrnitvi v dolino bo kratek postanek v Trbižu, potem si bomo ogledali Belopeška jezera pod Mangartom. Pot bomo nadaljevali do Planice, kjer je eden najmodernejših nordijskih centrov na svetu, in si ogledali eno največjih skakalnic na svetu. Izlet bomo zaključili v Kranjski Gori, kjer si bomo po želji lahko privoščili kosilo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.