Poletje je tik pred vrati in zdaj je pravi čas za preproste ustvarjalne projekte, ki nam bodo polepšali preživljanje časa na prostem.

Okrasne blazine lahko uporabimo za popestritev dnevne sobe ali spalnice, lahko pa jih uporabimo za zunanje sedežne garniture in ležalnike.

Tokratni motiv posvečam pomembnim opraševalkam – čebelam. Satje, ki ga iz voska gradijo z natančnostjo in prefinjenostjo, predstavlja njihov dom. V njem se razvija nov zarod, hkrati pa jim predstavlja skladišče za hrano – med in cvetni prah. Prav je, da se zavedamo njihovega pomena in jim z ohranjanjem zdravega okolja pomagamo pri preživetju.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Šentjanževka oziroma šentjanževa roža običajno zacveti sredi junija, ko goduje sv. Janez Krstnik, po katerem je dobila ljudsko ime svetega Janeza roža. Takrat ima največjo vsebnost učinkovin. Sončno rumeni cvetovi delujejo na nas podobno kot sonce, manj smo potrti in depresivni.

Šentjanževka raste v zmernih podnebnih pasovih Evrope, zahodne Azije ter severne Afrike. V drugih zmernih pasovih jo gojijo. Gojena rastlina ima večje cvetove, ni pa dokazano, da so učinkovitejši. S svojimi izjemnimi lastnostmi seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena tudi v sodobnem svetu naravne medicine. Deluje proti depresiji in migreni, nervozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem.

KULTURA

Ni dano vsakemu, da ga delo osrečuje. Pri dr. Andreju Smrekarju, dolgoletnem kustosu in direktorju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac, muzejskem svetniku ter avtorju mnogih odmevnih in nagrajenih razstavnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena, ki je široko razgledan intelektualec, izjemen strokovnjak in muzealec, pa enostavno čutimo, da je tako. Spoštujejo ga njegovi kolegi, njegova in mlajše generacije, kar ni pogost pojav.

Pred kratkim je prejel nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pa ne počiva na lovorikah. Nasprotno, in prav zato je zanimiv sogovornik. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Smrekar je povedal, da je ob nagradi, »ki je veliko priznanje strokovne srenje muzealcu, neskončno počaščen«. Zelo toplo se je odzval tudi lani v zahvali ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kjer je med drugim rekel: »Značaj muzejskega dela je tak, da je posameznik vreden lahko le toliko, kolikor je vredna njegova ekipa.«

Izlet

Ko ne boste vedeli, kaj bi počeli oziroma kaj bi si še ogledali v naši deželici, vas vabim v loke na Dravskem polju oziroma Krajinski park Šturmovci.

Park z nekoliko nenavadnim imenom leži ob sotočju Drave z Dravinjo neposredno ob Ptujskem jezeru in velja za zadnje zavetišče ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, hkrati pa za učinkovit zadrževalnik visokih voda. Dobrih 125 hektarjev veliko območje poplavne ravnice so za krajinski park razglasili leta 1979. Ob tem naj omenim tri zanimivosti: park leži na največjem otoku v Sloveniji (v svojem najboljšem času, v 19. stoletju, je meril v dolžino celo šest kilometrov), Ptujsko jezero je največja odprta vodna površina pri nas, park in jezero pa sta v neposredni bližini Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta.

Pleteni ali kvačkani kvadratki so priljubljen element za sestavljanje raznih izdelkov, lahko so to pregrinjala, blazine, torbice ali oblačila.

Za tole odejico sem uporabila prejo iz mešanice volne in poliakrila, primerno za pletilke debeline 3,5. Kvadratki merijo približno 10 x 10 cm. Končna velikost odejice z robom je 54 x 64 cm.

Material: približno 300 g preje za pletilke debeline 3,5 mm (po eno klopko, tj. 50 g, rumene, oranžne, zelene, turkizne in dve klopki bele barve), pletilke debeline 3,5 mm

Končali so se ledeni možje, pa še vedno vztraja hladno vreme z rednimi padavinami. V tem času pa smo številni na vrtu in v rastlinjakih posadili plodovke. A zaradi vremena jih moramo že zdaj krepiti v boju proti boleznim.

Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ustrezno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti. Najobčutljivejši za pojav bolezni je seveda paradižnik. Pri njem tudi izgubimo največ pridelka. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. K hitrejšemu osuševanju pripomore tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti, da zalivamo pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje in da jih ponoči ne zapiramo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 5. julija 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice in Maribor ter Celje, če bo dovolj prijav.

Odhod ob 6.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Peljali se bomo skozi karavanški predor mimo Špitala ob Dravi ( Spitta l an der Drau ) do mesteca Sovodenj ( Gmünd ). Po gorski cesti, kjer nas bo spremljala reka Malta, ki se v dolino spušča v številnih slapovih in brzicah, se bomo povzpeli na 1920 metrov nadmorske višine. Tam se nam bo odprl pogled na umetno  akumulacijsko jezero Kölnbrein, ki z 200 metrov visokim jezom zadržuje 1,5 milijona kubičnih metrov vode.