Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je odlična sprostitev za dušo, ki nam in okolici pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, je neprecenljiv.

Ni enobarvno, ni vzorčasto, je pa posebno, z močnim učinkom globine in gibanja, ki nastaja zaradi ostrih ali diskretno prelivajočih se prehodov med barvnimi odtenki. Blago z gradientom (tako se strokovno imenuje tkanina s postopnim prelivanjem odtenkov) od črne do olivno zelene barve je med jesenskimi novostmi v trgovini z metrskim blagom takoj pritegnilo moj pogled. Že na prvi otip me je očaralo, saj je podobno tvidu grobe strukture, v resnici pa je božajoče mehko. Porodila se mi je ideja, da iz njega izdelam nekaj tako preprostega, da bosta lepo izpostavljena črni del in olivno zeleni, ki se preliva od temnega do svetlega. Ko vas zazebe, komplet oblečete, ko je topleje, pa ga slečete, ne glede na to, ali ste sredi ulice ali na avtobusu.

Vezenina je rokodelska tehnika okraševanja tekstila. Čeprav bi pričakovali, da je najbolj uporabna za vezenje prtov, manjših prtičkov in zaves, je njena uporabnost resnično široka.

Uporabimo jo lahko še na oblačilih, v miniaturnih oblikah so jo včasih uporabljali za broške, pasove, slike. Uporabne so tudi v svetu igrač. Vezenine na žametu so bile včasih pomembne pri krasitvi šatulj. Danes poznamo žametne ovitke za različna priznanja, nanje so odtisnjeni grbi. Lahko bi bili tudi vezeni. Od tod tudi ideja o vezenih ovitkih za knjige, zvezke, spominske knjige, albume za slike.

Imate radi prtičke? Lahko si ga naredite sami in si polepšate mizo.

Potrebujemo: 150 g bombažne preje za kvačko št. 1,5 in kvačko št. 1,5.

Legenda kratic:

VP  = verižna petlja
ŠP   = 1 x ovita šibična petlja
2ŠP = 2 x ovita šibična petlja
GP  =  gosta petlja

Izdelava:

1.      vrsta: 20 VP sklenemo v krog,
2.      v krog izdelamo 40 ŠP (prvi stebriček na začetku nove vrstice je v vseh vrstah vedno iz 3 VP),
3.      nad vsakim stebričkom kvačkamo 2ŠP, skupaj torej 40,
4.      za vsakim stebričkom 2ŠP naredimo eno VP (skupaj je 40 stebričkov, med njimi po ena VP),
5.      za vsakim stebričkom 2ŠP naredimo dve VP,
6.      enako kot 5. vrsta,
7.      za vsakim stebričkom 2ŠP naredimo tri VP,
8.      enako kot 7. vrsta,  
9.     za vsakim stebričkom 2ŠP naredimo štiri VP,
10.    enako kot 9. vrsta,
11.    za vsakim stebričkom 2ŠP naredimo pet VP,
12.    *na začetku 3VP, nato 1 x 2ŠP, spet 3VP, ki jih pripnemo z GP v spodnji lok*, nato ponavljamo od* do* do konca vrste.

Poleg knjig pripeljejo tudi veselje

Ko so se septembra znova odprla šolska vrata in šolske knjižnice, so na pot po manjših krajih in vaseh ter v posebne ustanove spet krenili bibliobusi in potujoče knjižnice.

Potujoče knjižnice so pri nas del splošnih knjižnic in dobro uveljavljena knjižnična storitev. Po uradnih podatkih s spletne strani Ministrstva za kulturo jih imamo štirinajst. Knjige do bralcev v odročnejših krajih in vaseh, kjer ni knjižnic, pa tudi v domove za starejše, varstveno-delovne centre, vrtce in šole potujejo z bibliobusi ali bibliokombiji. Prvi je med bralce zapeljal leta 1973 v Kopru, še vedno pa jih največ vozi po primorskih cestah, kjer pokrivajo manjše in odročnejše kraje na širšem območju Kopra, Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne in Tolmina. Potujoče knjižnice delujejo še v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, na Dolenjskem (Novo mesto), v Prekmurju (Murska Sobota), Tržiču, Kamniku in Domžalah, Posavska potujoča knjižnica s sedežem v Krškem pa »pokriva« občine Laško, Sevnica, Krško in Brežice.

Kultura

Nagrajenka sklada Staneta Severja Anja Garbajs in častni član ter prejemnik šentjakobskega prstana Tone Bertoncelj, oba tudi prejemnika srebrnega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana za vrhunske umetniške dosežke in organizacijski prispevek, sta igralca Šentjakobskega gledališča z dolgoletnimi izkušnjami. Z nami delita spomine na stotine nastopov, pogled na razliko med ljubiteljstvom in profesionalizmom ter pomen občinstva, ki igralcu daje največje zadoščenje.

GLEDALIŠČE

Vpisi abonmajev v slovenske dramske, operne, glasbene in baletne hiše so se že začeli. Predstavljamo utrinke nekaterih gledališč iz njihove nove sezone.

V središču prihajajoče sezone Mestnega gledališča Ptuj je predvsem vprašanje časa. Po napovedih direktorja Petra Srpčiča si bodo prizadevali, »da se vsaj za kratek čas združimo v soustvarjanju neke nove, globlje resničnosti, v kateri nastajajo svetovi, občutljivi za svetlobo. Ki so iz take snovi kot sanje, kot mi sami, ki smo le zgoščen zvezdni prah«. Sezona prinaša predstave v režiji Kokana Mladenovića, Jerneja Lorencija, Sebastijana Horvata in Žige Hrena. Dve uprizoritvi bosta samostojni, dve pa bosta nastali v koprodukciji z drugimi gledališkimi hišami.

GREMO NA IZLET

V soboto, 3. oktobra 2026

Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod v jutranjih urah. Vožnja v smeri Gorenjske in Italije. Najprej si bomo ogledali Čedad, ki je danes središče beneških Slovencev. V starodavnem mestu se bomo sprehodili mimo stolnice, spomenika Juliju Cezarju in langobadrskega templja ter se podali čez Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža. Od tam se bomo odpeljali v Špeter Slovenov, kjer si bomo ogledali muzej – slovensko multimedialno okno, ki na sodoben način prikazuje kulturno krajino od Tržaškega zaliva do Mangarta. V pekarni Dorbolo bomo lahko poskusili značilne nadiške sladice, pot pa nas bo nato vodila v vas Mašere pod Matajurjem. V spremstvu domačinke si bomo ogledali Muzej varha Matajurja, kovačijo iz petdesetih let in velbano klet. Za konec si bomo v domači gostilni privoščili pozno kosilo. Sledi vrnitev proti domu čez prelaz Predel.

Dan za dnevom se vrsti, za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas iskro z vodnjaka curlja.
Spomni se, kdor mimo greš: kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani hlastno zajemaj in pij!

Janez Menart

Te čudovite Menartove misli so zapisane na obnovljenem vodnjaku s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani, ki so ga odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije. Voda kot eden od štirih osnovnih elementov je za nekatere počelo življenja. V resnici je vsakdanja potreba. Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske oble, je ni v izobilju. Mnogi po svetu čutijo izjemno pomanjkanje te dragocenosti. V Sloveniji nam iz vodovodnih pip teče še razmeroma neoporečna voda – toda kako dolgo še? Čas za odgovornejše ravnanje je prav tako dragocen kot čista voda in obojega nam že primanjkuje. V tesni povezavi z vodo pa srečujemo vodnjake in ljudi, ki so ob njih preživeli, vodnjaki pa so ob ljudeh le malokdaj. Vodnjak je povsod tam, kjer živi človek, ki ga je skozi zgodovino spreminjal v skladu s svojimi potrebami. Vseskozi pa je ostal simbol izobilja in vir življenja.

Reportaža

Španija je ena od najbolj priljubljenih evropskih držav med upokojenci, ki želijo tretje življenjsko obdobje preživeti v krajih s toplim podnebjem, zmernimi življenjskimi stroški, solidnim zdravstvenim varstvom. Med njimi je največ Britancev, Nemcev in Francozov, ki tako niso preveč oddaljeni od matične dežele.

Upokojenci predstavljajo največji delež med približno desetimi milijoni tujcev, ki živijo v Španiji, dobrih dvajset odstotkov prebivalcev. »Več let sem živel v Madridu in Barceloni, potem pa sem se preselil v kraj Fatarella, sredi katalonskih gričev,« pove Britanec Alan Warren, ki me je nekaj dni gostil. »Tu so življenjski stroški bistveno nižji, hkrati pa živim na območju, ki je osrednji del mojega poklicnega delovanja. Do upokojitve mi manjka še kakšno leto, a sem se že zdavnaj odločil, da ostanem v Španiji. Postala je moja druga domovina.