-
Kultura
74. LJUBLJANA FESTIVAL, 21. 6.–8. 9.
Ob odprtju festivala bo na sporedu Puccinijeva opera Turandot, s katero bodo počastili stoto obletnico prve uprizoritve. Sledila bo množica dogodkov. Nekatere bomo predstavili v naslednji reviji. Tradicionalna Poletna noč bo letos posvečena legendarnemu Otu Pestnerju. Nostalgični večer bo 30. junija na Kongresnem trgu.
Foto: Darja Štravs Tisu
LENT 2026 V MARIBORU
-
Z mojega okna
Pravkar sem se vrnila iz trgovine in pretresena premišljujem o tem, kar se je zgodilo. Hotela sem kupiti tablete za čiščenje zobnih protez, pa jih na polici ni bilo. Vprašala sem prodajalko, ali jih imajo na zalogi. Prikimala je, odšla v skladišče in mi prinesla zavojček. A na polico, kjer je prostor še za druge, jih ni dodala. Pojasnila mi je: »Nimamo jih na polici, ker nam jih kradejo.« Kradejo? Kdo bi kradel tablete za proteze?! »Zdaj kradejo tudi starejši, največkrat upokojenci,« mi je odvrnila. Ob mojem začudenju je žalostno prikimala: »Žal ne gre za osamljen primer, zgodi se pogosto. Prideta zakonca in kupita kruh … potem pa najdemo pri njiju še marsikaj drugega, včasih majhne reči, včasih večje. Tudi policijo smo morali že poklicati.«
-
Kultura
Veleblagovnica Globus je bila nekoč ena največjih znamenitosti Kranja, tudi zaradi pročelja iz rjaveče železne litine oziroma kortena. Danes je vzhodni del nekdanje blagovnice čudovito zasnovana mestna knjižnica.
Globus, delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, so odprli ob občinskem prazniku 1. avgusta 1972. V tistem času je bila to ena najsodobnejših blagovnic s tekočimi stopnicami, klimatskimi napravami in sodobnimi varnostnimi sistemi. V njej so domovanje našli Veleželeznina Merkur, trgovsko podjetje Kokra in Živila, ki so v stavbi uredila gostinski obrat. Z gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta je Globus izgubil pomen, po odločitvi mestnih oblasti pa so stavbo prenovili in leta 2011 vanjo s treh različnih lokacij preselili mestno knjižnico.
-
Vrtnarji se tudi letos soočamo z nestanovitnim vremenom: vročina, nato močan dež in nizke temperature. Rastline v takih razmerah slabijo in so zato bolj dovzetne za bolezni.
Največ težav na vrtu povzročajo glivične bolezni, kot so plesni, pepelovke in pegavosti. Večina glivičnih bolezni za razvoj potrebuje le malo vlage in toplo vreme. Ko se bolezen pojavi na rastlini, moramo odstraniti okužene dele – liste, poganjke in plodove. Če želimo ohraniti vrt ekološki – okrasni, sadni in zelenjavni –, moramo ukrepati preventivno. To pomeni redno škropljenje v določenih časovnih razmikih skozi celotno sezono.
-
Kultura
Pesnica, esejistka, umetnostna zgodovinarka, likovna in literarna kritičarka, urednica ter založnica Tatjana Pregl Kobe je doslej ustvarila izjemen opus: 19 pesniških zbirk, več kot 30 knjig za otroke in mladino, nekaj likovnih monografij ter številne študijske izdaje s področja umetnostne zgodovine, predvsem slovenske knjižne ilustracije. Za svoje delo je bila doma in v tujini večkrat nagrajena. Osemdeset let bo dopolnila 31. julija. V počastitev njenega jubileja je in še bo letos izšlo več njenih del.
-
Vrt
Najlepše je vedno skrito, bi lahko rekli tudi za čudovito ptico, ki je že od nekdaj latinsko poimenovana po zlatu – »oriolus«.
Zlato rumena barva samca s črnimi krili se zlije z naravnimi barvami listnatega gozda, zato ga je skoraj nemogoče opaziti. Slišimo lahko le čudovito melodijo svatovsko razpoloženega samca, ki spominja na melodijo flavte. V ljudskem izročilu so ga imenovali tudi »prid po gliv«, ker se začne oglašati v času prve rasti gob. Marsikdo ga pozna tudi pod imenom vuga, ki se je v naših obmejnih krajih s Hrvaško še bolj uveljavilo. To mi je povedala starejša ženska, ki je v Vrbini nabirala mavrah, jaz p sem bil na svojem običajnem nedeljskem fotolovu. Vprašala me je, kaj neki počnem in sem ji povedal, da bi rad slikal kobilarja. Ker seveda ni vedela, katera ptica je to, sem ji jo malo opisal. »Ah, to je pa vuga, ali "prid po gliv". Teh je bilo včasih veliko, pa tudi dapov, tistih s perjanico, ne vidiš več,« je rekla.
Sv. Duh na Ojstrici nad Dravogradom
Izlet
Tokrat bomo obiskali Koroško, ki ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti, zato si jih je vredno ogledati.
Dravograd leži na rečnih terasah nad obema bregovoma Drave, ob sotočju z Mežo in Mislinjo. Tu je tudi križišče cest med Dravsko in Mežiško dolino ter Slovenjegraško kotlino. Reka Drava ločuje staro trško naselje Podgrad z grajskimi razvalinami od novejšega naselja Meža, povezuje pa ju betonski most. Že v starem veku je bilo tu verjetno stičišče rimskih cest iz Celeie oziroma Petovie v Virunum, glavno mesto rimske province Norik na območju Zollfelda/Gosposvetskega polja na Koroškem. Dravograd je bil največji in najpomembnejši trg v Dravski dolini. Tu sta se razvili trgovina in obrt, za prehod skozi trg in čez reko so pobirali mitnino ter mostnino ali brodarino. Na začetku 18. stoletja so se začele razvijati steklarska, železarska in kasneje kemična industrija.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 27. junij 2026
Vstopna mesta: Jesenice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana
Odhod v jutranjih urah in vožnja proti Lienzu ob vznožju Lienških Dolomitov. Nadaljevali bomo v Pustriško dolino in pred mestom Brunico/Bruneck zavili v gorsko dolino Anterselva (Antholzer Tal). Pri kraju Platten (Plata) se bomo sprehodili (približno uro in pol zmerne hoje) ter si ogledali zemeljske piramide, arhitekturno mojstrovino narave, ki je posledica vodne, zemeljske in snežne erozije. Obiskali bomo tudi bližnji Bruneck, kjer bo možnost za okrepčilo. Nato se bomo odpeljali do konca doline in se ustavili pri jezeru Anterselva (Antholzer See), ki leži na nadmorski višini 1642 m, nad katerim se dvigajo mogočne stene Visokega Galla (3436 m). Sledi vožnja v bližnjo gorsko dolino Braies (Pragser Tal) do bisera Dolomitov, jezera Braies (Pragser Wildsee, 1496 m), ki je največje naravno jezero v Dolomitih in eno najlepših v Alpah ter je pod zaščito Unesca.
-
Vrt
Mnogi že komaj čakamo, da bomo lahko ob toplih večerih posedali na prostem. Žal pa se tega veselijo tudi žuželke, mušice, obadi in zlasti komarji. Ne le da nadležno brenčijo in nas pikajo, vse pogosteje prenašajo tudi različne bolezni.
Še posebno zoprni so tigrasti komarji, ki so pred leti prišli k nam, saj pikajo tudi podnevi in imajo obilen podmladek. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink najraje poiščejo stoječo ali počasi tekočo vodo. Zadostuje jim že zelo majhna količina vode, denimo zamašek plastenke ali plastični lonček. Komarje privabljajo posode, v katerih prestrezamo kapnico ali hranimo vodo za zalivanje vrtov ali napajanje živali (vedra, zalivalke, sodi, cisterne, stare kadi ipd.), podstavki za rože, vaze, luže, ki se po dežju ne posušijo, in podobno. Hitro najdejo vodo, ki se nabere v pnevmatikah ali v gubah plastične ponjave, če leži na prostem, ali v zamašenem žlebu, okrasnih kamnih oziroma skulpturah z vdolbinami, da fontan, vodnjakov in ribnikov ne omenjamo. V nekaterih občinah, zlasti v Istri, na javnih površinah že nanašajo sredstva za zmanjšanje možnosti njihovega razmnoževanja.
-
Vrt
O prehrani rastlin se veliko piše, a tudi pozablja, zato je prav, da spet preletimo osnove, osvežimo znanje ali se naučimo kaj novega.
Tako kot so pri človeku najprej pomembna osnovna hranila, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali in voda, je podobno tudi pri rastlinah, a vendarle malce drugače. Osnovna hranila so dušik, fosfor in kalij, njihova vsebnost pa se izraža v odstotkih. Sekundarna hranila so magnezij, kalcij in žveplo, izražena v desetinkah odstotka do nekaj odstotkov. Sledijo mikrohranila, ki so izražena v desetinkah, stotinkah ali tisočinkah odstotka.
