AVTOMOBILIZEM

Spet je tu čas, ko je v zraku več vlage, pojavlja se megla, noč je daljša in iz avtomobila se precej slabo vidi. V zahtevnih razmerah je pametnejše in cenejše ostati doma ali poklicati taksi.

Naštejmo nekaj klasičnih in ponavljajočih se situacij: avtomobilske šipe so umazane tudi z notranje strani, da svetloba nasproti vozečih vozil zoprno blešči, v posodi ni tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel, metlice brisalnikov so scefrane, da na šipah ostajajo umazane sledi, klimatska naprava ni bila servisirana in zdaj v zimski vlagi ne razmegli oken, pri roki ni dobro vpojne krpe, sprednje luči svetijo tako žalostno rumeno …

GLASBA

NOVOLETNI KOCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV

Na novega leta dan boste na prvem programu RTV SLO prisluhnili petim krstnim izvedbam, med drugim tudi glasbi dveh skladateljic: Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in afroameriške skladateljice Florence Price. Ob novih delih ostaja na programu močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši. Orkester Dunajske filharmonije bo tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin, ki z njim sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič. Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.

Dobre stare  viže

Začetki ansambla Slovenski muzikantje segajo v leto 1965. V prvi zasedbi so bili  ustanovitelj in vodja Janez Kalšek (bariton, bas), Ivo Zupančič (klarinet), Andrej Smolej (kitara), Danilo Pšeničnik (trobenta) in Vili Kralj (harmonika). Bili so študenti glasbenih akademij, in da so lahko zaslužili še kakšen dinarček, so začeli igrati v zasedbi, ki se je imenovala Slovenski instrumentalni kvintet. Leta 1982 pa so na pobudo uspešnega pisca besedil Marjana Stareta spremenili ime. Ker so bili z različnih koncev države, jim je predlagal, da postanejo Slovenski muzikantje.

Tople zimske večere marsikateri najraje preživijo ob ustvarjanju, vezenje pa ponuja čudovit način, da združimo mir, domišljijo in praznično vzdušje. Ročno izdelani okraski imajo poseben čar, saj v sebi nosijo naš čas, potrpežljivost in veselje. Ni presenetljivo, da se vse več ljudi odloči božično drevo okrasiti z unikatnimi vezenimi motivi.

Vezeni zimski okraski so tudi odlična priložnost, da oživimo tradicijo in jo prepletemo s sodobnim oblikovanjem. Od drobnih snežink do rdečih kapic, od božičnih dreves do medenjakov – vsak motiv lahko postane majhna zgodba, izrisana z iglo in nitjo. Takšna ustvarjalnost ne razvija le ročnih spretnosti, temveč tudi pomirja in sprošča, kar je posebej dragoceno v prazničnem času. Vezeni okraski pa so veliko več kot le dekoracija – so simbol povezanosti, topline in radosti, hkrati pa lahko postanejo tudi nepozabno darilo za vaše najdražje.

GREMO NA IZLET

V petek, 9. januarja 2026 (3 dni)

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Prvi dan: Odhod ob 4. uri z Jesenic in vožnja proti Benetkam, Veroni mimo Gardskega jezera do Brescie, kjer se bomo podali do jezera Iseo ali Sebino, ki ga krasi največji evropski jezerski otok Montisola. Ustavili se bomo v vasici Iseo, kjer bo pokušina več vrst oljčnega olja s prigrizkom. Nadaljevali bomo vožnjo ob jezeru in po dolini Camonica, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, proti švicarski meji, v dolino Valtellina, sledijo nastanitev v hotelu, večerja in prenočitev.

 REPORTAŽA

Z družino sem potoval po številnih deželah sveta, toda Filipini so nam ostali še nepopisan list. Februarja 2019 se nam je ponudila priložnost, da uresničimo davno željo. Z zagrebškega letališča smo leteli dobrih pet ur do Dohe, nato pa nas je čakal bistveno daljši polet do Manile, kamor smo po devetih urah letenja prispeli okoli osme ure zjutraj.

Filipini so otoška država v jugovzhodni Aziji, kjer je več kot 7600 otokov, zato ji pravijo tudi dežela tisočerih otočkov in vulkanov. Kar dve tretjini ozemlja predstavljata največja otoka Luzon in Mindanao. Znani so po svoji bogati kulturi, različnih etičnih skupinah, čudovitih plažah, tropskem podnebju in raznolikem rastlinstvu in živalstvu. Dežela se ponaša kot svetovni pridelovalec kokosa, saj tam rase kar 340 milijonov kokosovih palm. Na otoku Bohol pa živijo tarsierji (Tarsius tarsier), ki veljajo za najmanjše primate na svetu.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pa recimo, da niste med tistimi, ki jih bližajoči se čas decembrskih obdarovanj pušča ravnodušne. Ali celo slabovoljne, saj ga z darilom, kupljenim v zadnjem trenutku sredi kaotične nakupovalne gneče, nekateri malce ali povsem pihnejo mimo.

 ZELIŠČNI KOTIČEK

  

Navadni šipek (Rosa canina) je bodeča plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Prvi zapis o šipku je izpred 5000 let na Kitajskem. Imenovali so ga tudi divja roža, s križanjem pa je iz njega nastalo na tisoče sort vrtnic.

Grm s povešenimi vejami in srpastimi trni zrase do višine 4,5 metra. Cvetovi so rožnato-beli in prijetnega vonja, zelo rade jih obiskujejo čebele in druge žuželke. V Sloveniji najdemo 24 vrst avtohtonega šipka, na svetu skoraj 250 vrst, a so si vse zelo podobne. Narečna stara imena zanj so babji zob, bavec, gošavka, volčji zob, kokoška. Dozori pozno jeseni in se omehča po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Raziskovalci Winkelmann, Flamm in drugi so na podlagi natančnih poskusov dokazali, da se pri kuhanju šipka (deset minut) količina vitamina C celo poveča. Njegova vrednost pa se izgublja s shranjevanjem. Po enem letu je v plodovih le še četrtina začetne vitaminske vrednosti. Zato ga nabiramo le toliko, kolikor ga bomo porabili v enem letu. Pri nobeni marmeladi ali čaju ni datum na nalepki tako pomemben kot pri šipku, ob nakupu pa tvegamo, da bomo dobili okusne izdelke, vendar brez vitaminov.