Redkev daikon je dolga bela korenasta zelenjava, ki je vse bolj priljubljena med slovenskimi vrtnarji in kuharji. Njena sočna korenina, nežen okus in nizka hranilna vrednost jo uvrščajo med nepogrešljive vrtnine tako za pridelavo kot za pripravo okusnih jedi. Ne zamudite sajenja ali setve in se veselite jesenskega pridelka.

Ta japonska sorta redkve je poznana tudi kot pivska repa. Njena prilagodljivost omogoča uspešno gojenje tudi v Sloveniji. Izvira iz vzhodne Azije in pomaga izboljšati strukturo zemlje. Dolga bela korenina (do 50 cm) je zelo cenjena, saj ima blažji okus kot mesečna redkvica. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov je koristna za naše zdravje. Najboljša je sorta mimo summer tops. Kakovostne slovenske sadike, ki so prilagojene našemu podnebju, so na voljo v bolje založenih vrtnarijah po vsej Sloveniji.  

MUZEJI

RIMLJANI V LJUBLJANI IN NOVE DOGODIVŠČINE

Družinski festival že četrto leto organizira Mestni muzej Ljubljana  v soorganizaciji z Narodnim muzejem Slovenije. Vizija festivala je 2000 let starim ostalinam rimske Emone za eno popoldne ponovno vdihniti življenje ter starodavno dediščino na igriv in doživljajski način približati tudi najmlajšim. Poleg omenjenih muzejev bodo delavnice 13. septembra izvajali še Slovenski šolski muzej , Prirodoslovni muzej Slovenije, Kulturno društvo Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX in Logofil.si (klasični filolog Gašper Kvartič).

KULTURA/RADI SMO JIH GLEDALI

Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo Staneta Severja, po mnenju mnogih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.

Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih je že nastopil v Šentjakobskem gledališču. Čeprav je bil brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev.

KULTURA

Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …

GREMO NA IZLET

V soboto, 18. oktobra 2025

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 5.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja prek Primorske do Vicenze. Ogled sejma Abilmente, kjer predstavljajo različna ročna dela, pa prikazujejo nove tehnike, novosti in trende ročnih del. Organizatorji prirejajo tudi delavnice in predstavitve. Če ste ljubitelji šivanja, kvačkanja, pletenja, klekljanja, vezenja in celo slaščičarstva, bo obisk sejma pravo doživetje in paša za oči. Po želji bo mogoč tudi obisk mesta Vicenza z vodnikom med 15. in 17. uro. Potem gremo proti domu. Vrnili se bomo v večernih urah.

Čeprav se poletje počasi poslavlja, nas sonce še vedno razvaja s toplimi žarki. In septembrski ustvarjalni projekt je povezan z rožo, ki je dobila ime prav po soncu.

Sončnica, ki se je po svetu razširila iz Južne Amerike, je zaradi svoje povezave s soncem ena izmed svetih rastlin. Njena simbolika privabi nasmeh na obraz, saj predstavlja veselje, toploto, ljubezen do življenja, zvestobo, srečo. Naužijmo se njene lepote v teh lepih jesenskih dneh, ko jo lahko še občudujemo na nekaterih vrtovih in poljih.

Izlet

Dragi popotnik, če se odpravljaš na Koroško, ti toplo priporočam Leše nad Prevaljami. Kraj ni vreden obiska samo za ustvarjanje lepih fotografij, ima tudi zanimivo zgodovino, tesno povezano z rudarjenjem.

S Prevalj vodijo do Leš slabi trije kilometri asfaltne ceste. Gre za gručasto in nekoliko razloženo naselje pod hriboma Kal (1005 m) in Volinjak (886 m). Kraj naj bi dobil ime po leski, ki je v njeni okolici res ne manjka. Prebivalci so danes večinoma zaposleni v dolini, predvsem v ravenski železarni, nekoč pa jih je veliko služilo kruh v rudniku. Rjavi premog je tu odkril dunajski uradnik Blaž Mayer leta 1818 in že dve leti kasneje so ga začeli načrtno kopati za potrebe prevaljske železarne. Do sredine 19.

Poletje se poslavlja, in ko se ohladi, sežemo po jopici. Najprej po tanjši iz bombaža ali viskozne preje, kot je tale modra. Skvačkamo si jo lahko sami, spodaj so navodila.  

Potrebujemo: 500 g (120 do 140 m/50 g) bombažne ali viskozne preje, lahko tudi mešanice, primerne za kvačko št. 3, kvačko št. 3.

Velikost: 38/40

Jopico začnemo kvačkati zgoraj pri vratnem izrezu. Naredimo 110 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Z označevalci si označimo štiri vogale, ki bodo ločili oba sprednja dela, oba rokava in zadnji del. Oznake postavimo, kot je narisano na shemi 1. Naprej kvačkamo po shemi 2. Vogal na shemi ponovimo štirikrat na vsaki od oznak. Na vsakem vogalu v lihi vrsti pridobimo eno skupino šibičnih petelj v loku. Kvačkamo 24 vrst, potem preskočimo petlje med 1. in 2. oznako in med 3. in 4. oznako. Na teh petljah bomo kasneje nadaljevali oba rokava. Na mestih, kjer združujemo sprednji in zadnji del, dodamo po 2 verižni petlji.