-
Dobre stare viže
Na koliko svatbah ste igrali do danes? »Ko sem bil star 16 let, sem prvič zaigral na ohceti. A tedaj ni bilo tako, kot je danes, ko igraš od večera do jutra, potem pa rečeš 'adijo'. Nekdaj smo igrali dva dni in dve noči! Brez ozvočenja. In do danes sem sam ali s skupino igral na več kot 700 ohcetih,« se spominja priljubljeni harmonikar Franci Ocvirk.
Kot mladenič je v domačem kraju Pečice pri Brežicah še pred odhodom k vojakom igral v ansamblu Vaški fantje. Štirje fantje so redno igrali na mladinskih plesih na Zdolah, in ker so bili mladi in vsi še samski, so dekleta kar tekmovala, katera bo s katerim odšla. Tam pa so bili tudi fantje, starejši od njih, ki so jim zavidali, ker so ostali bolj ob strani. Ob koncu plesa so godci dekleta povabili k točilnemu pultu, si jih še malo ogledovali in kaj moškega rekli, potem pa pospravili glasbila. »In ko smo hoteli nekoč vse to znositi v avto, sem ugotovil, da so mi avto ukradli. Bil je fičo, za tiste čase kar dober, a ga nikdar več nisem videl,« se spominja glasbenih začetkov.
Da ne bi skopneli kot sneg ...
Navsezgodaj sta se v mrzli jutranji megli srečali sredi polja za vasjo. »Dobro jutro! Novoletna zaobljuba?« je zaklicala Zinka sosedi Maji, kajti vedela je, kako si Maja prizadeva, da bi naredila red v svojem življenju, in kolikokrat je že začela te jutranje teke, pa jih je vedno opustila. »Ko se vrneš, priteci do mene,« je zaklicala za njo. In res je čez dobre pol ure Maja odložila palice pred Zinkinim vhodom in stopila na toplo, sedla k mizi in čakala, da voda zavre.
»Je obljuba?« se je smejala Zinka.
-
Listje in čipka
Vzorci listja in čipke se skladno dopolnjujejo na elegantnem prtičku.
Velikost: približno 35 cm premera.
Potrebujemo: približno 40 g belega kvačkanca; kvačko št. 1–1,25.
Izdelava: skvačkamo 9 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. S 3 verižnimi petljami nadomestimo 1. šibično petljo, nato kvačkamo v krog še 19 šibičnih petelj. Krog sklenemo s polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Narisan je en del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, tako da ga sklenemo v celoto. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj in ga zaključimo s polgosto petljo. Kjer je označeno, s polgosto petljo preidemo tudi v naslednji krog. Številke označujejo začetek vsakega kroga.
-
GREMO NA IZLET
Sobota, 11. februarja 2023
Vstopna mesta: Ljubljana, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Novo mesto
Zbor potnikov je ob 8. uri na postajališču Dolgi most v Ljubljani. Možnost vstopa še na poti proti Zagrebu. Mesto si bomo ogledali v spremstvu lokalnega vodnika in se podali mimo Zrinjskih parkov do Trga bana Jelačića, kjer bomo začeli raziskovati Donji grad, ustavili se bomo še pri vodnjaku Manduševac, ki ob vrženem kovancu izpolni želje. V bližini je Dolac ali glavna tržnica, sestavni del obiska tržnice je tudi pitje kave ob spomeniku zagrebškega potepuha Petrice Kerempuha.
Obujanje skoraj pozabljene obrti
Kultura
Steklarski kompleks Stölzle Glas Center v avstrijskem mestecu Barnbach je svojevrstna kombinacija steklarne, muzeja, delavnice in trgovine, pred letom dni pa so ga dopolnili še z manjšim hotelom. V okviru Štajerskega steklarskega društva pomaga pri postavitvi vsakoletne razstave na temo stekla, ki prikazuje zgodovino in sedanjost umetnosti steklarstva, tudi slovenska stekloslikarka Zvonka Požun, ki se v prodajalni in muzeju predstavlja z nekaj svojimi izdelki.
Za steklarno in muzej sem izvedel po naključju. Barnbach, sicer nevpadljiv kraj, je namreč pritegnil mojo pozornost zaradi neobičajne cerkve, posvečene sveti Barbari. Zgrajena je bila po drugi svetovni vojni, današnjo podobo pa je skupaj z okolico in župniščem dobila mnogo kasneje. Konec osemdesetih let preteklega stoletja se je namreč na pobudo takratnega župnika Friedricha Zecka lotil obnove sloviti avstrijski arhitekt Friedensreich Hundertwasser. Zato je cerkev že od daleč prepoznavna po njegovih značilnih elementih.
Rožmarin je dober za spomin in še za marsikaj
»Če se slabo počutiš, skuhaj si rožmarin v vodi in se z njo umij, pogosto ga vonjaj in ohranil te bo mladostnega in čilega ...« piše v zeliščarskem priročniku iz 15. stoletja. Rožmarin slovi kot čudovito krepčilo, zlasti za srce, možgane in živce. Še pesem pravi, rožmarin je za spomin, saj ta rastlina briše prah s spomina.
Njegova domovina je Sredozemlje, od koder izvira tudi ime Rosmarinus (rosa morja). Naši daljni predniki so verjeli, da rožmarin prinaša srečo in veselje, zato so ga vpletali v kraljeve krone in poročne šopke za neveste. V antični Grčiji so rožmarin povezovali z ljubeznijo, saj so verjeli, da rožmarinov vonj osvobaja duha in tako lahko ljubezen neovirano prepoji telo. Na Portugalskem in v Italiji je rožmarin simbol zvestobe, zato so imeli navado, da so ga položili v ženinove in nevestine copate, da sta si bila večno vdana. Znano je, da rožmarin ponovno oživi ljubezenski žar zrelih gospa in slabotnih gospodov, zato si med drugim zasluži častno mesto v kuhinji pri kuhanju zelenjavnih juh, obar, omak, pečenk …
Igrača, ki spodbuja domišljijo
Stanovanje
Igrače za sestavljanje so med najbolj priljubljenimi igračami, saj omogočajo samostojno in skupinsko igro, predvsem pa puščajo domišljiji prosto pot. Ta, ki jo predstavljamo, pa je sploh nekaj posebnega, saj je bila zasnovana že pred 45 leti.
Slovenski oblikovalec Niko Kralj (najbolj poznan po zdaj že kultnem stolu Rex) je leta 1976 vložil na Zvezni zavod za patente v Beogradu priglasitev patenta za sistem Constructe. V vlogi je zapisal, da gre za sistem lesenih igrač, ki ustreza vsem kriterijem dobre igrače, saj sestavni deli in prav tako tudi igrača kot celota nimajo nikakršnih ostrih robov. Do izvedbe ni nikoli prišlo, je pa oblikovalec bogat opus svojih del zapustil Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so z odobritvijo oblikovalčeve hčerke in v sklopu socialnega...
-
OH, TI NAŠI VNUKI
Naša ta mala oziroma tretja po vrsti v naši družini je bila v svojem zgodnjem otroštvu prava umetnica za sestavljanje besed. Nove besede je sestavljala iz že obstoječih ali pa je besedi dodala še kakšno črko ali obrnila nekaj zlogov in nastala je nova besedna umetnina. Spomnim se kočolade in kočolinota pa nongice, Zabrega in Pikonogavita pa hrbtne plavuti, ki dobro dene ...
Te besede so bile po navadi zelo simpatične in smo jih začeli uporabljati še preostali družinski člani. Tudi ona sama je bila simpatična, luštkana, vedno nasmejana, tudi malo poredna. Bila je bolj okrogla kot drobčkana oziroma ne prav suhcena in moja mama, njena babica, ki so jo vnuki na njeno željo klicali majka ali majkica, je rekla, da je kot en knofek. Tako smo pri nas doma v našem narečju rekli gumbom oziroma majhnim gumbom.
Vezenine med dediščino in sodobnostjo
Po nekajletnem premoru so Rdečo dvorano v Velenju spet napolnile čudovite vezenine, tokrat s poudarkom na vezenih naglavnih pokrivalih. Na 6. mednarodnem festivalu vezenja so sodelovali posamezniki ter predstavniki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem, iz Slovenije, Srbije, Italije in Madžarske.
Vezenje je priljubljen konjiček, številne ženske (moških res skoraj ni videti) so resnične mojstrice, nekatere so ob umetniškem in obrtnem ustvarjanju v vezenje vpeljale tudi povsem nove trende. Ob podpori Festivala Velenje, nekaterih javnih zavodov in pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje so festival pripravili na velenjski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Še posebej so zaslužne članice krožka Vezilje. Vodja krožka Jožica Grobelnik, ki je že več kot četrt stoletja mentorica in ustvarjalna vezilja, je poudarila, da je vezenje...
-
Konec septembra smo v Belokranjskem muzeju Metlika odprli novo stalno arheološko razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine. Razstavljeni so izključno izvirni predmeti iz vseh arheoloških obdobij, vse od kamene dobe do novega veka, ki jih hranimo. Izjema je »originalna kopija« – odlitek mitreja iz Judovja pri Rožancu.
Sredi 19. stoletja je bilo blizu vasi Rožanec odkrito svetišče boga Mitre ali mitrej. Najdišče je bilo prvič strokovno raziskano leta 1921 pod vodstvom Josipa Mantuanija. Odkrili so ostanke rimske lončenine in železen nož. Leta 1982 je na območju mitreja izkopaval Danilo Breščak in odkril fragmente rimske lončenine, bronaste novce iz 3. in 4. stoletja n. št. ter sledi kurjenja.
