-
Vandramo po Sloveniji
V času hudega virusa, ko nam stroka vendarle priporoča izlete v naravo, predlagam obisk kraja, kjer se narava izpoveduje v vsej svoji čistosti in sproščenosti: Kočevskega roga, največjega slovenskega gozda. Najlepše ga je doživeti kar z glavne krajevne ceste, ki pelje iz Kočevja v Podturn pri Dolenjskih Toplicah. S te ceste se cepi obilo gozdnih cest, zato se je treba nujno oskrbeti z zemljevidom Kočevske, ki ga brez plačila dobite v novem, lepo urejenem Turističnem informacijskem centru pri Rudniškem jezeru pri Kočevju. No, izlet lahko začnete in tudi končate kar pri tej lepi vodi.
Rad ima harmoniko in bosonoge pohode
Dobre stare viže
Lojzetu Ogorevcu je glasba pomembna že od mladih nog. Rodil se je v Orehovcu v občini Brežice, zaselku blizu Pišec, ki so poznane po pišeških marelicah in mlinarstvu. Nekdaj je bilo tam v razdalji sedem kilometrov kar 17 mlinov! In tudi o mlinarjih poje ena njegovih skladb. Živel je v glasbeni družini, kjer so najraje peli. Pri enajstih letih pa je na paši skupaj s starejšim bratom Jožetom že raztegoval tudi harmoniko.
»V družbi poslušne krave Bebe sem se veliko naučil. Sliko z njo še danes večkrat pogledam,« se spominja svojih glasbenih začetkov. Prvič je zaigral na svoji birmi, kasneje pa tudi na različnih šolskih prireditvah. Leta 1973 je zbral svoj prvi ansambel, kvintet, ki je bil eden redkih z diatonično harmoniko. Igrali so pretežno po Posavju, kasneje pa so jih glasbene poti vodile tudi na tuje.
-
Tale nevidni sovražnik, mikroskopsko majhen, res je neverjeten! Kako lepo ime ima, korona me spominja na krono, na nekaj lepega – on pa prinaša bolezen in včasih celo smrt. Prinaša skrbi, strah, ukrepe, ustavitev tako rekoč vsega sveta, napore zdravnikov in še mnogih …
Pa je to lahko kljub vsemu tudi nekaj lepega?
Neki pomembni mož je rekel, da smo v vojni. Ja, res, ta virus je vendarle tudi nekaj dobrega! Če je že bilo treba človeka ustaviti v njegovi nori naglici hlastanja in uničevanja samega sebe in narave, potem hvala bogu, da je to samo virus, ne vojna! Bijemo bitko, vendar ne človeka proti človeku, ampak imamo vsi enega samega skupnega sovražnika, samo virus je! Kljub vsemu hudemu se še primerjati ne more z vojnimi grozotami!
-
V času ocvetličenja balkonov kar tekmujemo, kdo bo imel najlepše ograje z razkošnimi cvetočimi cvetovi. Tudi v vrtnarijah je povpraševanje po rastlinah z velikimi cvetovi večje kot po rastlinah z manjšimi cvetovi. Vendar drobno cvetje prav z lahkoto tekmuje z vsakim še tako bogatim nasadom.
Prednosti rastlin z majhnimi cvetovi je več. Rastline na primer redko ostanejo brez cvetja. Posebej mi je všeč, da nam ni treba odstranjevati odmrlih cvetov. To nam prihrani številne bolezni, kot so plesni, saj se cvetovi enostavno posušijo in jih odpihne veter. Tako nam ni treba pogosto pometati dvorišča.
Bolezni, ki jih pri psih prenašajo klopi
Klopi so iz skupine pajkovcev in so poleg pršic najmanjši sitni krvosesi. So prenašalci številnih škodljivih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij, virusnega klopnega meningitisa. Imajo več faz razvoja in najaktivnejši začnejo postajati predvsem v teh toplejših spomladanskih dneh. Ker potrebujejo v svojem razvoju najmanj tri gostitelje, je toliko večja nevarnost prenosa bolezni na več naslednjih gostiteljev.
Tako kot pri ljudeh se tudi pri živalih pogostnost klopno prenosljivih bolezni povečuje, sploh zdaj, ko imamo tako zelo blage zime, vsaj kar zadeva temperature in količino snega. Klopom se nikoli ne moremo popolnoma izogniti niti ljudje niti psi, zato je največji poudarek na preventivni zaščiti. Tako seveda zmanjšujemo možnosti prenosljivih bolezni in skrbimo za svoje zdravje in zdravje svojega kosmatinca.
-
Odpornost pljuč proti boleznim lahko hitro izboljšamo na številne načine, zato upoštevajte navedene nasvete.
Več vode pomeni manj sluzi. Če so pljuča dobro hidrirana, bodo za okužbe manj dovzetna. Ko pijemo manj vode, povečujemo zasluzenost pljuč. Telo poskuša preprečiti, da bi z dihanjem izgubljalo vodo, ki je primanjkuje, zato gosti sluz v pljučih in s tem ustvarja ugodno gojišče za respiratorne viruse.
Pekoči okusi razpršujejo sluz. Hren, vasabi, ingver, čili, česen, čemaž in podobne pekoče začimbe imajo dokazano delovanje na razprševanje sluzi. Hkrati tudi redčijo kri in pospešujejo limfo, kar dodatno izboljša delovanje »komunalnih« služb v telesu.
Se spomnite prvega družinskega fotografiranja?
Preden je fotoaparat postal dostopen množicam, je bila edina možnost portretiranja obisk slikarja. Ker to ni bilo ravno poceni, so si portretiranje lahko privoščili le bogatejši. V prvih komercialnih fotografskih studiih so v drugi polovici 19. stoletja izdelovali enkratne fotografije na srebrno-bakrenih ploščicah, ki pa so bile še zmeraj zelo drage in jih je zato malo ostalo ohranjenih. Šele s prihodom Kodaka in razglednic sta se okoli leta 1860 standardizacija in množična produkcija fotografij povečali.
Dežela sonca, vetra, kamna in različnih kultur
Sredi Sredozemskega morja leži Malta, najmanjša država v Evropski uniji. Nanjo so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru, od Feničanov, Rimljanov, Arabcev, Bizantincev, malteških vitezov, Francozov do Angležev. Sestavlja jo več otokov, vendar sta stalno naseljena le otoka Malta in Gozo. Meri le 316 kvadratnih kilometrov, šteje pa slabega pol milijona prebivalcev. Skoraj še enkrat toliko Maltežanov živi po vsem svetu, največ, okrog 300.000, jih je v Avstraliji. V Evropsko unijo je vstopila istega leta kot Slovenija – 2004, malteško liro pa je zamenjala za evro leta 2008.
-
Še vedno upamo, da se bomo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020 družili v Zadru. Dokončna odločitev bo objavljena v majski Vzajemnosti.
Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,
vse bolj se približuje naše 16. srečanje Vzajemnosti. Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, ki je polno kulturnih znamenitosti in od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Tudi tokrat bomo poskrbeli za razgibavanje, izobraževanje, zabavo in ples.
-
Ko se vam je rodil vnuk, ste bili polni načrtov, kako mu boste najboljši stari starši, kaj vse mu boste pomagali odkriti, kaj boste skupaj počeli. Potem pa se – le kdo bi vedel, zakaj – odnos ne razvija, kot si želite.
Vnuka vidite veliko manj, kot bi si želeli. Občasno dobite kakšno njegovo fotografijo, povabljeni ste na njegov rojstni dan in obisk za večje praznike, za več pa ni časa. Na vaše klice se njegovi starši odzivajo mlačno. Če jim napišete sporočilo, dobite odgovor šele čez nekaj dni ali pa sploh ne, čeprav veste, da imajo telefonski zaslon neprestano pred očmi. Vnuk raste in se razvija, prestopa majhne in velike mejnike razvoja, minevajo trenutki, ki ste se jih ob njegovem rojstvu tako veselili, vi pa njegovega napredka ne morete spremljati kot član družine, ker ste potisnjeni v vlogo občasnega obiskovalca. Vnuk se vam odtujuje, in to boli. Še bolj vas boli, ker sta vas v to vlogo potisnila vaš lastni otrok in njegov zakonec. Kako bi lahko popravili oziroma izboljšali odnos z vnukom?
