Kultura 

Rojstni dan

Zima je in mrači se. Hitim, rad bi bil pred nočjo doma. Zavijem na bližnjico ob reki. Tu pod mostovi, daleč stran od lepo urejenega mestnega središča imajo brezdomci postavljene svoje kartonaste hiške, šotore in ležišča. »Glej, glej, vedno več je teh ljudi brez naslova,« pomislim. »Ne hodi tam mimo, je nevarno! Tam se zbirajo pijanci, drogiranci in brezdelneži, so sramota našega mesta,« mi kar naprej teži žena.

Začelo je snežiti in od reke brije veter, ki prepiha do kosti. Zavijam se v svoj volneni plašč. Oni se v prelahkih oblačilih in s čudnimi pokrivali na glavah zgrinjajo okrog odprtih ognjev. Grejejo si premrle prste. Nimajo toplega doma. Niti nimajo varnega doma, dan in noč so izpostavljeni nevarnostim ulice. Pospešim korak, in ko stopam mimo njih, obrnem glavo stran, čim prej hočem priti mimo te bede.

KULTURA

Silvan Omerzu je oblikovalec lutk, režiser, scenograf, dramaturg, vizualni umetnik in knjižni ilustrator. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, pred desetimi leti tudi nagrado Prešernovega sklada, Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA pa mu je ob iztekajočem se letu podelilo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so zapisali, da je Omerzu subtilen diagnostik časa, prisluškovalec senc, portretist sodobnosti, svarilec prihodnosti in varuh preteklosti. Njegova predanost lutki pomeni edinstven fenomen v slovenskem lutkarskem prostoru.

Ustvarjalnica 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ne podcenjujte šarma, skritega v starem pohištvu, saj se s svojim močnim značajem lahko mirno kosa z novim, pa čeprav gre za replike od nekoč. Vračanje trendov iz preteklosti postaja tako kot na mnogih področjih tudi v proizvodnji pohištva vse bolj opazno in cenjeno. Namesto da rabljene kose zavržete, jim omogočite novo življenje. V tej maniri že nagovarjajo kupce celo nekateri pohištveni saloni, ki ločeno od novih prodajajo tudi stare omarice, mize, stole …, vendar pogosto potrebne preobrazbe. Kot nalašč za nas ustvarjalce, ki nam je izziv s svojimi rokami in izvirnimi idejami ustvariti domači unikat, ki bo nam ali komu drugemu pričaral individualni pečat v bivalno okolje.    

Stanovanje

Marsikateri prisegajo, da je rezervno kurišče poleg centralne kurjave še kako smiselno, in to tako v prehodnem obdobju kot tudi hujšem mrazu ali če zmanjka elektrike in podobno. Kamin po domače rečemo vsaki peči na trda goriva, ki ni ravno peč za centralno kurjavo.

Najprej je prevladovala lončena peč, torej kamin iz pečnic z zaprtim kuriščem, največja med njimi je bila nekoč krušna peč. Imeli smo še zidane štedilnike na drva ali premog in štedilnike kiperbuš. Nekaj let so bili priljubljeni predvsem odprti kamini. Zdaj pa imamo celo pica peči, kamin pa imenujemo tudi okrasno gorišče, ki deluje na bioetanol. Poznamo še električne kamine, kjer je kurišče navidezno; zadaj je električno žarilno sredstvo, spredaj navidezna drva.

Kultura 

LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER

Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr.

AVTOMOBILIZEM 

Stanje v zastoju je najbolj zoprno na avtocesti, ker je avtomobilist s potniki ujet med ograjami. Takrat nikar ne pomislite na obisk stranišča.

Zgodilo se mi je pred dvema letoma, natančneje avgusta, na srbsko-hrvaški meji, ko sem se vračal proti domu. Slišal in torej vedel sem, da bo zaradi turizma več prometa. Nisem si pa predstavljal, da bomo nemogoče na gosto nagneteni stali tam med ograjami več kot deset ur! Kdor v tistem zastoju ni imel v avtomobilu delujoče klimatske naprave, namreč bilo je nad 30 stopinj Celzija, dovolj vode in prigrizkov, tudi kakšnega branja, je trpel kot v peklu. Potniki vseh odtenkov kože so skozi okna avtomobilov metali plenice, smeti, se sprehajali, moški so urinirali ob ograji, kako so si pomagale ženske, pač ne vem …

Iz koška ročnih del

Zima je idealen čas, da dom popestrimo z majhnimi, a skrbno izdelanimi dodatki, ki nas razveseljujejo vsak dan – tudi med kuhanjem in pospravljanjem.

Kuhinjski prostor je pogosto srce doma, ki je navadno poln vsakdanjih predmetov, ki jih uporabljamo brez posebnega razmisleka. Med njimi so tudi kuhinjske krpe – vedno pri roki, a velikokrat spregledane. Prav te preproste tkanine pa nam ponujajo čudovito priložnost, da v kuhinjo vnesemo barvitost, domačnost in nekaj povsem svojega.

Glasba je bila že od nekdaj stalna spremljevalka možakarjev, ki so globoko pod zemeljskim površjem neutrudno kopali premog. Marsikateri rudnik ali kraj je imel svojo pleh muz'ko in tudi v Velenju je nastala Rudarska godba, ki se je kasneje preimenovala v Pihalni orkester Premogovnika Velenje. O njem veliko pove ohranjena fotografija iz leta 1924. Glasba je bila že tedaj način druženja in ponosa rudarjev. Njihova zgodba je le nekoliko mlajša od premogovnika, ki je lani praznoval 150 let delovanja.