Prijetno topel in nadvse moden rjav (lahko tudi siv ali črn) kardigan plašč brez ovratnika bo to jesen odlična zamenjava za klasičnega.

Velikost: 38. Za vsako večjo ali manjšo konfekcijsko številko dodamo ali odvzamemo po širini 2 cm (2 petlji na hrbtnem delu, po 1 petljo na vsakem prednjem delu) in višini 2 cm (= 4 vrste).

Potrebujemo: 800 g volne; pletilke št. 6.

Vzorci. - Kodrasti vzorec: na licu in na narobni strani pletemo samo desne petlje.

Alergije, ki jih povzročajo hišni ljubljenčki, so bolj kompleksna zadeva, kot si mislimo. Prizadeti največkrat poenostavljeno menijo, da so alergični na živalsko dlako, vendar gre za odziv telesa na proteine, slino, urin, prhljaj, olja žlez, fekalije bolh, pršic in delce semen v dlaki in ne za reakcijo telesa na žival samo.

Dvanajst odstotkov vseh gospodinjstev, kjer skrbijo za živali, ima družinskega člana z reakcijami na snovi, ki so posredno povezane s hišnim ljubljencem. Večina prizadetih ljudi pa se kljub alergiji živalim ne odpove in ne spremeni odnosa do njih, saj družinsko idilo postavljajo pred svoje zdravje. V nasprotju s tem pa dobronamerni sorodniki prepogosto umaknejo hišne ljubljenčke starejših ljudi z alergijskimi težavami. Prhljaj je trpežen in lepljiv in v stanovanju, kjer je živela žival, še vedno ostane veliko alergenov kljub čiščenju. Oseba, ki je bila navezana na žival, pa poleg dejstva, da zdravstveno ne okreva po pričakovanjih, dodatno trpi še za ločitveno tesnobo.

Ljudje, ki radi beremo, imamo ponavadi doma veliko knjig. V povprečnem stanovanju vse prehitro zmanjka primernega prostora zanje. Knjige hranimo v dnevni sobi, delovni sobi ali morda še v spalnici. Prostor zanje pa se lahko tudi v predsobi, širokem hodniku, na stopnišču ali pod stopnicami in še kje, le suh in zračen mora biti. Izkoristimo lahko vsak primeren vogal ali stensko nišo.

 

V klasičnih regalih za dnevne sobe, ki segajo skoraj do stropa in zavzemajo večino stene, je vedno tudi prostor, namenjen knjigam. Lahko so to odprte police, lahko pa omara s policami in vrati, polnimi ali zastekljenimi. Moda opremljanja pa narekuje za dnevne sobe razgibane, a nizke in minimalistične pohištvene sestave. V njih skoraj ni prostora za knjige. Morda le kaka masivna in osvetljena polica. Vendar nam sodobni modularni pohištveni sistemi omogočajo, da si sestavimo regal povsem po lastnih željah in potrebah. Torej tudi dovolj namenskega, odprtega ali zaprtega prostora za knjige.

Za preklop na digitalno televizijo ste prav gotovo že slišali: prvega decembra naj bi izklopili analogne televizijske oddajnike in kdor se na digitalni preklop ne bo pravočasno pripravil, ne bo več mogel gledati televizije. O tem se sicer veliko govori in piše, a pogosto na preveč zapleten način, zaradi česar marsikdo misli, da bo moral kupiti nov televizor, čeprav to sploh ni res. Marsikdo tudi misli, da se moramo na digitalni preklop pripraviti vsi gledalci televizije, kar prav tako ni res. Poskusimo torej vse skupaj razložiti »po domače«.

Najpozneje, ko se iztečejo oktobrski dnevi, nas pot spet privede do grobov svojcev in znancev in obilo spominov se izvije iz preteklosti. Lepih spominov na prednamce, ki so začrtali pot zdajšnjemu dnevu. Priložnost, da se jih spomnimo s cvetom, z živim zelenjem in svečko, naj bo zgolj dejanje formalne spodobnosti.

V znatnem delu zahodnjaške kulture je cvet krizanteme dolgo veljal izključno za cvet žalnih priložnosti. Drugače je pri ljudstvih vzhodne Azije, kjer je ta cvet nekaj najveselejšega, veličastnega in vzvišenega. Nekoč je bil to cvet japonskega cesarskega dvora. Turobno simboliko smo krizantemi pripisali šele ljudje novejšega časa, najnovejše potrošniške navade pa uveljavljajo njeno uporabnost skozi vse leto. Cvet krizanteme v naših ustaljenih običajih ohranja simbolni pomen ob dnevu mrtvih, vendar lahko tudi drugo rastlinje, vključno z...

 Milos – romantični biser Grčije

Grško otočje Kikladi je ena izmed zibelk antične kulture. Leži v Egejskem morju jugovzhodno od polotoka Atike. Več kot dvesto otokov je razmetanih v navideznem krogu (gr. kiklos – od tod tudi ime otočja) s premerom približno sto navtičnih milj. Kikladi niso le zgodovinski biser, temveč tudi turistični dragulj Grčije. Večino romantičnih predstav o tej državi smo si ustvarili prav iz filmov in fotografij, posnetih na teh otokih.

Ena od zakladnic gozdne in kar gorske svežine pri nas je Jelovica, prostrana predalpska planota med dolinami Save Bohinjke, Lipnice in Selške Sore. Z gorenjske avtoceste se nam kaže kot nekakšna ogromna skala.

Njeno ovršje na višini med 1000 in 1200 metri je prostrana planota v najbolj pravem pomenu besede. Le nekaj vzpetin, zvečine neizrazitih kopastih vrhov se vzpne malo više; najvišji je Partizanski vrh (1411 m) nad Dražgošami. Na jugozahodu se Jelovica sicer dvigne v vrhove, višje od 1650 metrov, a to ni več Jelovica, temveč Ratitovec, predstraža Spodnjih Bohinjskih gora.

Sardinija, drugi največji italijanski otok je za dobro četrtino večji od Slovenije, a na njem živi manj kot dva milijona prebivalcev. In še ti večinoma v največjih mestih, ki so ob obali. Turisti radi obiskujejo otok ne le zaradi čudovitih peščenih plaž.

 Največje mesto je prestolnica Cagliari, ki je približno tako velika kot Ljubljana. Obdaja jo morje in plitve lagune, v katerih se pogosto zadržujejo ptiči plamenci. Središče pristaniškega mesta pa je strjeno za visokim mestnim obzidjem, s katerega se ponujajo najlepši razgledi. V starem delu mesta je kar nekaj ogleda vrednih muzejev, prijetno pa je tudi brezciljno potikanje po ozkih ulicah, polnih trgovin, na najbolj razglednih točkah pa k počitku vabijo privlačne restavracije. Nekaj časa kaže nameniti še enemu najlepših botaničnih vrtov v Italiji, ki je le nekaj korakov stran od najožjega mestnega središča.