Raztreseno hribovsko naselje leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline in spada v občino Prebold. Med potokoma Mala in Velika Reka se dvigujeta gozdnata hriba Gradišče (762 m) in Reška planina (925 m). Na pobočjih in slemenih prevladujejo samotne kmetije, zato se kar začudim, ko izvem, da je vseh hišnih številk 163. Kar precej jih pripada »vikendašem«, stalno pa tu živi okoli 230 prebivalcev. Kljub težkim življenjskim pogojem vedno več mladih ostaja doma.

Tod so imeli svoja posestva grofje Celjski. Ob koncu 14. stoletja je eden izmed grofovih lovcev med lovom zašel in je v obupu prosil boga za pomoč. Po nočnem tavanju je proti jutru na deblu velike lipe zagledal osvetljeno Marijino podobo. Zaobljubil se je, da bo v zahvalo za rešitev na tem mestu Mariji postavil kapelico in obljubo je tudi uresničil. Kapelico so kasneje razširili in leta 1729 so prizidali še zvonik. Konec 18. stoletja je cerkev pogorela, a so jo obnovili in povečali. Tako je leta 1793 dobila sedanjo obliko. Cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju, ki ga praznujemo 15. avgusta, na veliki šmaren. Ime cerkve je tudi prvi del krajevnega imena. Drugi del pa izvira iz imena rečice, ki jo tvorita Mala in Velika Reka.

Joan Miró v lendavski galeriji

Že dalj časa tu prirejo ambiciozne razstave, ki vzbujajo pozornost med domačimi in tujimi obiskovalci. Na razstavi, ki bo na ogled do konca septembra, lahko občudujete 95 Mirójevih grafik in 15 plakatov iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz Nemčije. Enemu najpomembnejših španskih slikarjev, kiparjev in grafikov 20. stoletja ni bilo mogoče vsiliti nobenih vzorcev, s svojo umetnostjo je prekršil vse običaje. Razstavo je pripravil Dubravko Baumgartner.

 »A gde su vam muškarci?« sta naju z mešanico začudenja, zgražanja in smeha vprašala srbska kmeta, ki sva ju z Andrejo prehiteli pred Bačko Palanko, njuna soseda pa nama je zagnano razlagala, da potrebujeva spremstvo in zaščito. Prijatelj Zoran Milivojević, tudi pri nas priznan psihoterapevt, nama je kasneje ob kavi v Novem Sadu pojasnjeval, zakaj so se nama moški čudili in naju morda celo obsojali, ženske pa verjetno potihoma zavidale, da sva se sami s kolesi podali na pot ob Donavi.

Avantura se je začela že, ko mi je brat za okrogel rojstni dan podaril knjižico Donavske kolesarske poti. Leto pred tem smo namreč »osvojili« nekaj več kot 450 km dolgo pot od Passaua do Dunaja in že takrat smo se poigravali z idejo, da bi pot ob Donavi nadaljevali. Andrejo je mikala pot od Budimpešte do Beograda, moža pa sta odločno rekla: »To pa ne, tam je pa Balkan, nikoli ne veš, kje se kolesarska pot konča, kje boš spal, jedel, se umil.« A sva bili trmasti in sva le stežka prepričali domače, da se nama res ne more nič hudega zgoditi, če pa bi vendarle se, pa naju lahko pridejo pobrat s ceste. In sva sedli na vlak, kolesi pa spravili v tovornem vagonu.

Kultura v širšem pomenu besede sploh ni samo klasična glasba, gledališče, film ali slikarstvo. Kultura je tudi način življenja, odnos do vode, soljudi in je celo šport, če si prizadevajo za »fair play« in dobre medsebojne odnose. Ker bo v tem mesecu zaradi evropskega nogometnega prvenstva ta tudi osrednja tema pogovorov, saj moški pravijo, da je to najpomembnejša stvar na svetu, smo poiskali poznavalca nogometa Marjana Dermastijo, ki je že 64 let aktiven v tem zanimivem športu. Nasnul je več zanimivih misli o nogometu, ki bodo v pomoč tudi ženskam, da se bodo lažje pogovarjale s prijatelji.

Mavričen pulover

Mavrične barve se prepletajo na puloverju, ki bo navdušil prisrčne navihanke.

Velikosti: 98–104/3 (4 leta), 110–116/5 (6 let) in 122–128/7 (8 let). Opisi za 110–116 in 122–128 so v oklepajih.

Potrebujemo: po 50 (50/100) g bombažne preje v rožnati, beli, svetlo oranžni, rdeči, svetlo zeleni in turkizni barvi; pletilke št. 2,5; kvačko št. 3.

Osnovni vzorec na 8 petljah: pletemo po vzorčni risbi. Narisane so vrste na licu dela in na narobni strani. Po širini ponavljamo vzorčno enoto (VE), v višino pa od 3. do 10. vrste. Barvno zaporedje osnovnega vzorca: 6 vrst rožnate barve, nadaljujemo pa s *4 vrstami bele, svetlo oranžne, rdeče, svetlo zelene, turkizne in rožnate barve. Ponavljamo od *.

Nekaj naključno izbranih sogovornikov smo povprašali, ali je računalnik njihov prijatelj ali sovražnik.

 

Borut Razpotnik, upokojeni strojni tehnik, Ljubljana: »Sem ljubitelj elektronike in na spletu prek blogov in forumov dobim informacije in nasvete o tem, kaj in kako je treba reševati različne tehnične težave in kako popraviti aparate. Dobre izkušnje imam z naročanjem računalniških elementov in elektronskih komponent, kar je cenovno veliko ugodneje. Po Skypu se zastonj pogovarjam s prijatelji in sorodniki, dostopnost glasbe na Youtubu pa je zelo dobra tako za poslušanje kot informacije o njej.«

Najprej v naravi ali na vrtu opazimo njihovo cvetje ali zaznamo prijeten vonj. To je prvi vtis, v resnici pa so to morda zelo strupene rastline. To niso le šmarnica, podlesek in preobjeda skupaj z volčinom. Še cela vrsta jih je, a kljub temu jih hote naseljujemo v svoji bližini kot okrasne rastline. Nekatere med njimi so lahko ob zaužitju celo smrtno nevarne, drugih se ni dobro dotikati. Znanja o njih ni nikoli dovolj, samoizobraževanje je tudi tu za zdravje koristno, predvsem pa moramo o nevarnih rastlinah poučiti otroke. Potem je strah odveč, zato je vredno uživati tudi v lepoti strupenjač.