Junija že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso, že v zgodnjem poletju poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave. Bodimo skrbni tudi pri namakanju vrtnin.

Najboljši termini za setev radiča in endivije so v mesecu juniju. Ta mesec sadimo ali sejemo   tudi brstični ohrovt in listnati ohrovt. Tako si že v poletnem času zagotovimo vitamine in svežo zelenjavo za hladne zimske dni. Začetek junija je primeren čas za setev  črne redkve. Konec junija, začetek julija in ves julij pa je primeren čas za setev repe za kisanje. Posejemo lahko tudi belo redkev in podzemno kolerabo, ki ju sejemo od konca junija do začetka avgusta.

GREMO NA IZLET

V soboto, 16. julija 2016

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Lesce, Jesenice; Novo mesto, Maribor, Celje in Nova Gorica (če bo najmanj 15 potnikov)

Peljali se bomo mimo Jesenic in Kranjske Gore skozi Rateče do Belopeških jezer, kjer bomo imeli postanek za sprehod ob jezerih in kavo. Nadaljevali bomo skozi Trbiž do Žabnice. Na Svete Višarje se bomo vzpeli z gondolsko žičnico. Tam bomo obiskali romarske Marijine cerkve in se sprehodili po vasici. Po vrnitvi v dolino se bomo zapeljali nazaj proti Sloveniji. V dolini Planice si bomo ogledali do nedavnega največjo letalnico na svetu in občudovali okoliške vršace. Nasproti skakalnic je Olimpijski športni center, kjer si bomo ogledali film o zgodovini planiških poletov. Sledi postanek pri jezeru Jasna v Kranjski Gori, kjer se boste lahko osvežili in se fotografirali z znamenitim kozorogom. Ogledali si bomo še Bled z otočkom in srednjeveški grad nad jezerom. Pred odhodom proti domu se bomo ustavili na poznem kosilu. Vračali se bomo predvidoma v večernih urah.

Čeprav potujemo veliko več, kot so potovali včasih, nam vsaka pot prinese novo vznemirjenje, pa četudi se vozimo k že poznanemu cilju. Zato se prej dobro pripravimo. Za brezhibnost svojega avtomobila moramo skrbeti vse leto, je pa priporočljivo, da mu malo več pozornosti namenimo tudi pred daljšo potjo. Predvsem pa se od doma odpravimo pravočasno in spočiti, na cesti bodimo pozorni.

Kaj lahko naredimo sami? Preverimo nivo motornega olja, pogledamo, ali delujejo vse luči, in jih nastavimo v pravo lego, in sicer glede na to, koliko prtljage bomo naložili v prtljažnik. Preverimo lahko količino čistila za steklo in tlak v pnevmatikah. Vrednosti tlaka v pnevmatikah so navadno napisane na notranji strani vrat, pametno pa je upoštevati višje vrednosti, še posebej če nameravamo avto polno obremeniti. Pri tem temeljitejšem pregledu vozila velja pogledati tudi rezervno pnevmatiko in komplet za menjavo, oba morata biti v brezhibnem stanju. Sodobni avtomobili nam priprave na pot močno olajšajo, saj nam sami javijo padec tlaka v pnevmatikah, merijo pa tudi nivo vseh tekočin.

Našemu pridelku na vrtu venomer preti nevarnost. Od največjih škodljivcev, kot so bramor, strune, uši, do polžev, ki lahko na hitro izničijo ves vloženi trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. Če se ne bomo borili proti njim, je pridelek že vnaprej izgubljen.

Polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd., še posebno v razmerah, ki so zanje zelo ugodne. To pa so mile zime in daljša deževna obdobja. Prav je, da takoj začnemo ukrepati.

Največ škode naredijo polži brez hišic iz družine slinarjev (lat. Limacidae) in lazarjev (lat. Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, so tudi mrhovinarji, saj se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki. Dejavni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves, razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča, okrasne rastline pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Tudi če jih ne vidimo, zaznamo njihovo prisotnost v obliki večjih ali manjših luknjic na rastlinah, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa po navadi dolžimo za to slabo kakovost semen.

Težko si je predstavljati, da živi v Sloveniji, ki je v svetu bolj znana po dobrih skakalcih kot po dobrem humorju, mož, ki vse življenje zbira šale. In ker je star 92 let ter izjemno delaven, jih je zbral ogromno. Objavil je 26 knjig, naslednja je že napisana. Izdal je tudi knjige o bontonu, medsebojnih odnosih, iz francoščine prevedel »Knjigo o sreči«, ki je postala prava uspešnica, in številne druge. Bil je partizan, ki se je boril za pravičnejši svet, potem tiskar, v prostem času nogometni sodnik, planinec, prizadeven sindikalist in kulturno-družbeni delavec, ki še danes sanja lepši svet brez socialnih krivic. Je oče treh otrok in dedek štirim vnukom. Vse to je Slavko Krušnik. Z zbranimi šalami nam že dolgo lepša življenje, razkril pa je tudi, kako si jih je najlažje zapomniti in povedati tako, da bodo dobro zvenele.

Na okrasnem vrtu je le malo rožic, ki ves topli del leta razkazujejo lepoto cvetja, zato so dobrodošle tiste rastline, ki privabljajo poglede z dekorativnim listjem. Lahko so to enoletnice, trajnice ali tudi lesnate rastline. Pisanost in raznobarvnost sta ne nazadnje poživitev sicer prevladujočega zelenja, čeprav v neštetih odtenkih. Za osvetlitev vrtnih senc izbiramo svetle kombinacije, saj rdeči in drugi temnejši odtenki zaživijo šele na soncu.

Pisana kopriva in perila sta si po videzu podobna rodova in bližnje je tudi njuno botanično sorodstvo. Oboje gojimo izključno zaradi lepo obarvanega listja, vsaj perilo pa je podobno kot špinačo ali blitvo mogoče uporabiti tudi v kuhinji. V njeni tropski domovini znajo to užitnost koristno uporabiti. Oba rodova povezuje zaresna občutljivost za mraz, saj rastline prenehajo rasti, še preden temperatura pade do nič stopinj. Pisane koprive so v naših krajih znane že vsaj 160 let in najprej so jih gojili izključno kot lončnice. V sodobnih nasadih enoletnic pa je njihovo mesto na prostem, kamor jih sadimo takoj, ko je dovolj toplo za paradižnik.

Paradižnik naj bo ekološki

Paradižnik na gredici ima rad toploto in sonce, deževna leta pa mu niso najbolj naklonjena. Kljub temu pa smo lahko z nekaj ukrepi pri vzgoji paradižnika prav uspešni tudi v deževnih poletjih.
 

Ob sajenju v gredice, visoke grede ali posode dodamo sadikam zemljo za paradižnike Bio Plantella, ki je bogata s humusom, bioaktivno glino in hranili. Paradižnik potrebuje veliko količino hranil, saj plodove tvori vse poletje in še v jeseni, zato ga je treba med sezono dognojevati. Za pravilen razvoj plodov potrebuje veliko naravnega kalija in primerno količino fosforja, ki sta pomembna za tvorjenje sladkorja in s tem slasten okus. Za gojenje paradižnika v posodah ali visokih gredah je najbolje uporabiti Bio Plantello Nutrivit za paradižnike...

Pisano cvetje

Vezenje dveh različnih cvetličnih vzorcev, ki se ljubko dopolnjujeta, nas bo prijetno sprostilo.

Vzorca sta primerna za prt velikosti 65 x 65 cm oziroma po potrebi. Potrebujemo 70 x 70 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Za vezenje potrebujemo 2 rdeči prejici ter po 1 prejico v svetlo rdeči, oranžni, rožnati, rumeni, modri in zeleni barvi.

Najprej preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec. Blago prepognemo po dolgem in počez in z naudarkom označimo sredino. Poiščemo sredino vzorca na predlogi in vezemo od sredine navzven (označena je s puščico). Preden se lotimo vezenja, vse robove obšijemo s cikcakastim vbodom, da se blago ne cefra.

Cepljene sadike so vse bolj priljubljene, saj ponujajo veliko več prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Veliko ljubiteljskih vrtnarjev hiti z zgodnjimi nakupi in sajenjem v pričakovanju zgodnjega pridelka. Če sadimo sadike plodovk v neogreto zemljo, se ne ukoreninjajo. Posledično slabše rastejo, ker slabo razvit koreninski sistem ne oskrbuje rastlin s hranili.

Pri sajenju pazimo, da cepljene plodovke sadimo v enako globino, kot so bile vzgojene v lončku. Če jih sadimo globlje, kot je to pri sejanih paradižnikih običajna praksa, se izniči pomen podlage. V tem primeru dobimo učinek sejane plodovke in od vseh prednosti cepljene zelenjave se lahko poslovimo.