GREMO NA IZLET

V soboto, 16. aprila 2016 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, po dogovoru tudi počivališči Lom in Ravbarkomanda ter železniška postaja Sežana, za odhode iz drugih krajev: iz Kranja 8 evrov doplačila, iz Celja 15 evrov (če bo najmanj 20 potnikov) 

Prvi dan: odhod ob 6. uri z Dolgega mostu v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogledali si bomo utrjeno staro mestno jedro, ki ga s treh strani obdaja voda. Mesto Francesca Gonzage nam bo razkrilo osrednji trg, vojvodsko palačo, trga Piazza Sordello in Piazza Mantegna ter Palazzo del Te. Sledi vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, še ogled Modene. Sledijo vožnja proti Parmi, nastanitev v hotel, večerja in prenočevanje.

Bliža se 15. marec, dan, ko na naših avtomobilih ne bo več treba imeti zimskih pnevmatik. Res je, da smo že februarja občudovali prve zvončke, a ni se zgodilo samo enkrat, da nas je aprila zasnežilo. Zato ne prehitevajmo z obuvanjem v letne »čevlje«, ravnajmo po pameti – raje kakšen teden kasneje kot prej.

Res pa je tudi, da s tem ne gre predolgo odlašati. Če smo pozimi vozili z zimskimi pnevmatikami, ki so narejene za nizke temperature, dež in sneg, je treba spomladi avtomobil preobuti v letne, ki se bolje obnesejo v vročini in dežju. Žal se nekateri vozniki odločajo, da bodo kar vse leto vozili z zimskimi pnevmatikami, a zimske pnevmatike so prilagojene povsem drugačnim razmeram in optimalno delujejo pri povsem drugačnih temperaturah kot letne gume, to pa z vidika varnosti pomeni veliko tveganje. V tem primeru velja razmisliti, ali nam morda ne bi bolje služile celoletne pnevmatike, a se moramo zavedati, da so te namenjene zmernim razmeram – blagi zimi in blagemu poletju, takšnega podnebja pa v večjem delu Slovenije nimamo. Je pa res, da so celoletne pnevmatike vse kakovostnejše.

Starejši se doma počutijo varno in so manj pozorni, prav zato pride tu pogosteje do padcev in poškodb kot v tujem okolju. V stanovanju je verjetno »najnevarnejši« prostor kopalnica. Da bi jo napravili čim uporabnejšo in varnejšo, moramo načrtovalci zadostiti vsem mogočim potrebam in zahtevam.

Kopalnica ali stranišče morata biti dostopna tudi tistim, ki si pri gibanju pomagajo s hojco, palico, berglami ali vozičkom, biti morata dovolj prostorna, predvsem pa je treba odstraniti vse ovire, ob katere se lahko spotaknejo, zataknejo ali jih morajo obiti.

»Motiv in svetloba v sliki oživita, prevzame me zanos slikarski … Že vstopam med oblake ustvarjalcev, nanašam na paleto nove barve, mešam, slikam in ustvarjam,« je v pesmi za eno izmed razstav napisala Nada Marija Golob Pignatari iz Ljubljane, ki svoje slike označuje s kratico GPNM. V prostorih Vzajemnosti je pred časom že razstavljala. Tokrat se predstavlja z nežnimi akvareli.

Za svoje likovno ustvarjanje je našla več časa po upokojitvi, ko so vsi štirje otroci odrasli in ko ni več opravljala profesorskega poklica, pri katerem je tudi s pridom uporabljala likovno sporočilnost. Ko se je začela približevati upokojitvi, se je vključila v likovni atelje Lapajne, kjer se še vedno izpopolnjuje pod mentorstvom akademske slikarke Nuše Lapajne Čurin in drugih umetnikov, tudi kiparke Dragice Čadež in akademske slikarke Sladžane Mitrovič. Kot pravi, je veliko znanja in vaje v risbi prejela tudi od akademskega slikarja Toneta Račkija.

Dragi naši bralci in prijatelji! Sporočamo vam, da ste nas prijetno presenetili, saj ste do konca februarja zapolnili vsa predvidena in še dodatna nastanitvena mesta za letošnje 12. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v dalmatinskem Primoštenu, ki bo potekalo od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija. Dolžni smo vam še podrobnejši program srečanja in izbrane izlete.

V četrtek se bomo na pot podali v zgodnjih jutranjih urah in se peljali naravnost do Primoštena, kjer nam bodo domačini ob pijači dobrodošlice pripravili sprejem v dalmatinskem slogu. Po večerji sledi prvi nastop prijavljenih na »Vzajemnost ima talent« (prijave bodo sprejemali že vodniki na avtobusu), za zabavo in ples bo vse večere skrbela tamkajšnja priljubljena glasbena skupina, zapela nam bo tudi dalmatinska klapa, v dobro voljo pa nas bo s posebno točko spravila igralka Lucija Čirović (marsikdo se je verjetno spomni v vlogi Fate iz televizijske serije TV Dober dan).

Daljava se ni skrčila

Za Ivko ima december poseben čar, poln je pričakovanj in prijetnih srečanj, pogovorov. Iztok in Tatjana prideta z vnuki na obisk. Besede kar frčijo iz njih. Veliko dela ima, a kljub letom vse opravi. V poseben užitek ji je božično drevce. Napeče kekse, potico, poprtnik. Vse po starih babičinih receptih. Zdi se ji, da ji duša kar poje. A nenadoma se počuti, kot da jo je zgrabil krč. Zbode jo misel, grenka, zoprna. Že nekaj časa se vlači po njej, poganja se v rasti.

Med njo in možem Juretom ni več svetlih pogledov, rahlih dotikov, toplih besed … Tako je bila zakopana v delo, da tega sploh ni opazila. V prazničnem decembru pa je to udarilo na površje. Zagrenjeno obstane in skoraj krikne: »O, prekleto! Saj to je prazno življenje! Daljava raste med nama.« A že v naslednjem hipu dozori v njej sklep: »To praznino morava skrčiti, izkoreniniti!«

Šele v zimi s snegom in ivjem pokažejo svojo lepoto zimzelene rastline, ki jih poleti morda kar prezremo v obilici zelenja in ob vodilni barvni vlogi cvetja. Zdaj so pomembni tudi iglavci, ki vsaj sezonsko niso le zeleni.

Klek je doma na Japonskem in Kitajskem in po pravici zasluži ime vzhodni klek, Thuja orientalis. Na naše podnebje je lepo privajen, a pred mrazom se brani tako, da običajno poletno zelenilo luskastih iglic obarva v rjavkasti zagorelosti starega zlata. Vzhodni klek je zanesljivo vzdržljiv do nekako 14 stopinj pod lediščem, a tudi če kakšen poganjek nazebe, se poškodba še pred poletjem zakrije z novo rastjo. Že kot vrsta je rastlina slikovita s stožčasto ali jajčasto krošnjo, saj se vse veje togo poganjajo kvišku in se že s tem po postavi loči od svojega ameriškega sorodnika bolj kuštrave rasti. Še strožjo pokončno obliko ima sorta Pyramidalis Aurea. Dodatna zimska dekoracija so plodovi s slikovito rogljatimi storžkovimi luskami in imajo še pred jesensko dozorelostjo zanimiv srebrnkast poprh.