S temi besedami se poskuša Janez Starina zaradi pomanjkanja časa izogniti srečanju z mimoidočimi, ki ga ustavijo na cesti in bi se radi pogovarjali z njim. Sicer ni poln zvezdniških muh. Pa bi bil lahko. Za njim je izjemno veliko igralskih vlog na gledaliških deskah, filmu, televiziji. Bil je tudi direktor in umetniški vodja PDG Nova Gorica pa režiser doma in v tujini. Z likom gospodarja Berta v televizijski nanizanki Ena žlahtna štorija je postal velika zvezda, za katerim se ustavlja na cesti »staro in mlado«, prosijo ga za avtogram, se želijo pogovarjati, predvsem pa izvedeti nadaljevanje številnih zapletov, ker je serija tako priljubljena. Tega nam ne sme povedati. Povedal pa je veliko zanimivosti o sebi in svojem delu. Tudi to, da imata Berto in Janez več skupnih lastnosti. Predvsem pa ju druži ljubezen do zemlje.

Izbira sort za spomladanske setve in sajenje sadik solate je pomembna naloga za vsakega vrtnarja. Med solato ostane veliko prostora, zato je prav, da ga primerno izkoristimo. Pomembna je tudi razdalja sajenja.

Izbira sorte in tipa solate je prepuščena posamezniku ali širši skupnosti. Med mehkolistnimi sortami sta najbolj znani majska kraljica in atrakcija, ki ju lahko sejemo istočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku. Sejemo in sadimo tudi ameriško rjavko. Mehkolistne solate sejemo spomladi marca in aprila, zadnji rok za setev je od sredine do konca aprila. Ponovno jih sejemo tudi jeseni, ker v poletnem času rade uidejo v cvet.

GREMO NA IZLET

V soboto, 21. maja 2016

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev je doplačilo – iz Kranja 10 evrov, iz Sežane 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).

Iz Ljubljane se bomo odpeljali ob 6.30, na avtobus boste lahko vstopili še na Trojanah, v Celju in Šentjurju. Peljali se bomo mimo Šmarja in Podčetrtka do Kumrovca, kjer si bomo ogledali muzej na prostem Staro selo z rojstno hišo Josipa Broza - Tita. Nato bomo nadaljevali do zdravilišča Jezerščica. Ogledali si bomo čudovit vrt perunik in si na terasi term privoščili kratko osvežitev. Nadaljevali bomo do rojstne hiše Matije Gubca, si ogledali znamenito Gubčevo lipo in njegov spomenik ter muzej »seljačke bune«.

Mag. Ana Podhostnik je kot ljubiteljica gobelinov ob svojih neštetih obiskih »bolšjakov« vedno znova ugotavljala, da ljudje ne znajo ceniti te zahtevne zvrsti ročnega dela, s katerim so se nekoč ukvarjale naše matere in babice. Sama je izvezla le dva gobelina še na začetku svoje poklicne kariere, ki jo je začela kot medicinska sestra babica. Zato pa je gobeline začela zbirati, ima jih že več kot tristo.

»Najbolj mi je pri srcu gobelin, ki sem ga dobila v dar in na katerem je upodobljena sv. Ana. Pred leti, ko sem začela obiskovati sejme s starinami, sem med množico starih predmetov našla tudi kakšen gobelin. Ugotovila sem, da si jih zaradi njihove sramotno nizke cene lahko privoščim in jih tako rešim pred propadom. Veliko ljudi, zlasti mlajših, namreč ob prenavljanju svojih stanovanj ne zna ceniti njihove vrednosti, zato veliko teh lepih izdelkov na žalost konča med kosovnimi odpadki.

V dveh letih, ko sem delala in živela na ladji, sem spoznala veliko zanimivih kotičkov. Karibske otoke smo prepotovali po dolgem in počez. Ko pa več mesecev pluješ po isti poti in se podobe ponavljajo, otroško navdušenje, ki ga občutiš prvič, postopoma zbledi in otok postane podoben otoku. Nekaj pa jih je name naredilo močan vtis in eden je zagotovo Grand Turk. Nanj bi se vrnila, pa ne samo zaradi eksotičnih in neokrnjenih plaž, pač pa zaradi domačinov, ki se radi pohvalijo, da so srečni.

Grand Turk je glavni otok otočja Turks & Caicos (Turks and Caicos Islands), ki ga sestavlja 40 večjih in manjših otokov, le osem je poseljenih. Ima zelo sušno podnebje s polpuščavskim rastjem, kaktejami, grmičevjem in redkimi palmami. Posledično je tu zelo malo kopenskih živali, prevladujejo osli, ki so nekdaj služili za delo na solinah, zdaj pa se prosto pasejo po otoku, katerega prestolnica je mesto Cockburn Town. Geografski pogoji za pridelavo hrane niso ugodni, zato se kmetijstvo ni razvilo in razen nekaj bananovcev in paradižnika ne pridelajo večjih količin vrtnin. Otok ima bogat morski habitat, ki velja za enega najraznovrstnejših na svetu. Obkroža ga tretji največji koralni greben na svetu, ki omogoča bogat ulov, zato je ribištvo poleg turizma in bančništva najrazvitejša gospodarska dejavnost. 

Ime vasi Suhadole verjetno izvira iz besed suha, suhi dol, ki so prvotno označevale potoke, ki ob suši presahnejo, in naselja ob njih pa tudi izrazito sušne predele. Vas z okoli 700 prebivalci leži na skrajnem vzhodnem delu Kranjskega polja in predstavlja eno večjih naselij v občini Komenda. Poljske in gozdne poti kar vabijo na sprehode in kolesarjenje, pozimi pa predstavljajo privlačen teren za tek na smučeh.

Obcestno naselje z gručastim jedrom je na prvi pogled moderno. Šele ko zavijem med ozke ulice, ugledam staro kmetijo ali hišo, ki priča, da je to območje že dolgo naseljeno. Najzgovornejše pa o tem govori lepo obnovljena cerkev sv. Klemena, ki stoji v vaškem jedru. Njen nastanek sega v 14. stoletje. »V vasi nimamo trgovine, le manjši bar,« mi pove Karel Matuš, eden izmed upokojenih domačinov. »V isti hiši je bila nekoč dobra gostilna, v kateri so pripravljali takšno pečenko, da ji ni bilo enake daleč naokoli. No, do trgovine nimamo daleč, saj je le čez cesto v bližnjih Mostah. Tam sta tudi šola in vrtec.« 

Kelti s smaragdnih gora

Razstava prikazuje arheološko dediščino »keltskih gorjanov« v širšem zgodovinskem in geografskem okviru. Popelje nas v zadnja stoletja pred našim štetjem v hribovit svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v času, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Ti so se ustalili na najizrazitejših strateških točkah z nadzorom nad rečnimi dolinami. Tam so si uredili grobišča, naravnim silam in božanstvom vojne so darovali orožje in konjsko opremo.