Lahko so plevel ali solatnica, barvito žareče vrtne lepotice, trajne ali enoletne rastline, bodeče ali delikatesno užitne – to so predstavnice iz družine nebinovk in reda košarnic. Pa še kakšno zdravilno zelišče se najde vmes in vsaj ena pomembna industrijska oljnica. Izredno številna je ta družina, pri katerih je košek vedno sestavljen iz veliko cvetov, pogosto so eni jezičasti in drugi cevasti, običajno pa celotnemu socvetju rečemo kar cvet. Vrt je za vse premajhen in naš prostor omejen, zato se pomudimo le pri nekaterih med njimi.

Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov, bralcev ter prijateljev Vzajemnosti se je 2. junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče …

Košarka se je začela s copati all star. Naredimo jih za male nadobudneže.

Dolžina podplata: od 9,5 do 10 cm (če želite manjši copatek, nasnujte manj verižnih petelj za podplat).

Potrebujemo: belo in rdečo bombažno prejo (merceriziran bombaž je najboljši), črno bombažno nitko za vezenje, šivanko za vezenje, škarjice, kvačko št. 2, škrob v pršilu ali pa v običajni obliki.

1. PODPLAT: nasnujemo 13 + 2 verižni petlji, vbodemo v predzadnjo petljo in delamo same šibične petlje. Glejte načrt v prilogi. Na začetku in koncu vrste v eno spodnjo petljo vbodemo po dvakrat, v prvem krogu na dveh skrajnih petljah, nato pa na štirih skrajnih petljah.

Uporaba rastlin je stara kot človeštvo. Kljub naglemu in velikemu razvoju farmacevtske industrije uporabe naravnih zdravilnih rastlin niso zanemarili. V veliko primerih je naravno zdravilo vsaj toliko cenjeno kot sintetično. Vendar uporaba zdravilnih rastlin velikokrat ne more nadomestiti uporabe zdravil, zato je vedno potreben posvet z zdravnikom. 

Če se odločimo za nabiranje zdravilnih rastlin, moramo rastline poznati in vedeti, kateri del je zdravilen, kdaj in kje jih nabirati, kako jih sušiti in shranjevati ter kako jih pripraviti. Nabiralci zdravilnih zelišč morajo poznati šest zlatih pravil.

Kitajski kapus je pri nas že uveljavljena zelenjadnica, ki jo sicer bolj poznamo kot kitajsko zelje. Uživamo presnega v svežih solatah, zelenjavnih juhah in omakah.

V primerjavi z drugimi vrstami zelja je kitajsko zelje lahko prebavljivo. Primerno je tudi v dietni prehrani. Kitajski kapus ne napenja in je odličen za urejanje prebave. To je vrtnina kratkega dne, sejemo ga julija in prva dva tedna avgusta. Presajamo pa ga lahko julija in še do prvega tedna septembra. Sejemo ga lahko neposredno na stalno mesto, lahko pa vzgojimo sadike s koreninsko grudo.

Iz babičine skrinje

V stari babičini skrinji se je skrival prelep cvetlični vzorec. Uporabimo ga za vezenje čudovite obrobe na prtu, prtiču, zavesi.

Potrebujemo belo blago, na katerem lahko štejemo nitke, za vezenje pa prejice v rumeni, rdeči, temno rdeči, zeleni, temno zeleni, svetlo vijoličasti in vijoličasti barvi.

Križce vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice čez 3 x 3 nitke (ali 2 x 2 – odvisno od tega, kako velik vzorec želimo) na blagu. Vesti začnemo na levem robu in približno 8 cm od spodnjega roba. Ponavljamo vzorčno enoto, ki je na vzorčni risbi označena z debelejšima črtama.

Popotniki, še posebej tisti z izkušnjami kampiranja, slej ko prej pomislijo na avtodom. Najprej sanjajo o nakupu, nato željo premišljeno omejijo na najem. A naj gre za najem ali nakup, v obeh primerih pričakujemo svobodo na potovanju, neodvisnost od turističnih kapacitet. In res je lepo potovati z avtodomom, še posebej če se prilagodimo določenim situacijam in omejitvam.

Začnimo z dejstvom številka ena. Avtodomi so prestiž! To se po eni strani kaže v tem, da je cena najema tolikšna, da pogosto za isti denar potujete z avtomobilom, spite v hotelih in jeste v restavracijah. Smiselno je dopust z avtodomom načrtovati zunaj sezone, ko se cena najema včasih celo prepolovi.

Spomladi, ko se otopli in je dovolj vlage, poženejo tudi gobe. Takrat oživijo tudi gobarji, tako nabiralci kot tudi ljubitelji, ki gobji svet raziskujejo in skrbijo za njegovo varovanje. Najdemo jih v gobarskih društvih, po vsej Sloveniji jih je kar 27. Obiskali smo novomeško društvo, ki sicer ni najstarejše, letos praznuje že 38 let delovanja, spada pa med najdejavnejše pri nas, še posebej na področju popisovanja gob.

Gobarjenje je pri nas priljubljen konjiček, po nekaterih podatkih povprečen slovenski gobar nabere 5 do 15 kilogramov gob na leto. Začetki raziskovanja gob pri nas segajo v 16. stoletje, vendar je vse do 19. stoletja bolj malo zapisov v slovenskem jeziku. Prvo knjigo o gobah v slovenščini je leta 1923 napisal Ante Beg, učitelj in publicist, toda prva gobarska sekcija je bila ustanovljena šele leta 1961 v Ljubljani, potem so sledile še drugje po Sloveniji.