STANOVANJE

Predsoba je ogledalo stanovanja, za starejše pa predstavlja prostor, kjer se morajo udobno preobuti in obleči. V hiši je predsoba dovolj velika, v stanovanju pa tako majhna, da se zdi kot križišče poti, polna je vrat in omar. V omarah so mnoge stvari, na katere smo že zdavnaj pozabili. V slabo voljo nas spravljata natrpanost in star pohištveni element za obešanje plaščev z omaro za čevlje in ogledalom, kjer se oblačila grmadijo, ogledala ne vidimo več, manjka pa nam udoben sedež, kjer bi se lahko preobuli. Kako bi preuredili predsobo, da bo videti večja, uporabnejša in prijetnega videza, prenova pa ne bo draga?

Stara ljudska modrost pravi, da je lažje »uštimat'« punco kot pa citre. O dekletih se z Miho Dovžanom sicer nisva nikdar pogovarjala, pogovor je namreč vedno nanesel na tisto, po čemer umetnika najbolje poznamo. Po citranju. In o citrah, ki so mu jih kar nekajkrat na njegovi glasbeni poti tudi ukradli. Seveda pa o glasbi veliko ve tudi njegov starejši brat Ive, ki je bil kitarist v Mihovem ansamblu.

Na citre je v Dovžanovi družini – v Žejah pri Naklem – brenkal že praded. Bil je hrom in je nanje igral cele dneve. Ker ni mogel delati na polju, je zvečer družini zaigral, kar se je čez dan naučil. Ob tem so seveda tudi peli. Miha je na citre začel igrati s šestimi leti. V tistih časih je hodil po hišah in učil igranja na citre upokojeni železničar Janko Lotrič. A postati dober glasbenik pomeni, da je treba redno vaditi, kar pa otroci precej težje razumejo. Ive se spominja: »Miho so kar po cesti lovili, da ga je učitelj lahko zatem učil, navadno pa se je skril na podstrešju za dimnikom v prekajevalnici klobas ...« Vse se bo uredilo, je žalostnega očeta tolažila mama. In res se je. Bilo je v času nekega nedeljskega kosila. Ive se nasmeji: »Tedaj sem povedal, da bi se rad učil igranja na kitaro. Z vajeniškimi plačami sem si jo kupil in začel vaditi. Ne uro, pet, šest vsak dan!«

Islandija, dežela, ki leži na stiku severnoameriške in evrazijske tektonske plošče, je petkrat večja kot Slovenija in ima le nekaj več prebivalcev kot Ljubljana. Večina jih živi na obalnem pasu, kjer so zaradi toplega zalivskega toka zime mile in poletja sveža. Velja za eno najmirnejših dežel na svetu z visokim življenjskim standardom.

 Prvi prebivalci naj bi bili keltski menihi, ki pa so otok zapustili pred prihodom Vikingov. Ti so leta 874 ustanovili prvo naselbino Reykjavik – kadeči se zaliv. Na začetku samostojna država s svojim parlamentom je kmalu postala del Norveške, nato Danske. Šele leta 1944 so se na plebiscitu odločili za samostojnost in razglasili republiko.

Tanka črta v starejši izdaji Atlasa Slovenije me je puščala v dvomih, če je cesta do Robidišča sploh prevozna. A domačini v hribovski vasici Breginj so mi zatrdili, da je cesta sicer ozka in ovinkasta, a v celoti asfaltirana. Speljana je skozi vas Logje, ki se postavlja s presenetljivo veliko cerkvijo, in dolino Nadiže, ki se poleti spremeni v vedno bolj priljubljeno kopališče. Prav reka in okoliške vasi, obdane z neokrnjeno naravo, postajajo vedno bolj privlačne za turiste.

Turizem je videti prava rešitev tudi za oživitev skoraj opustele vasi Robidišče. Za njegov razvoj imata veliko zaslug Staša Mesec in Simon Škvor, ki oddajata lepo obnovljene kamnite hiške. Domnevo, da je vas dobila ime po robidnicah, sogovornika takoj zavrneta: »Robide res rastejo pri nas, a vas se ne imenuje po njih. Naselje ima namreč robno lego. Leži na robu planote, že stoletja pa je tod potekala meja med slovanskim in romanskim prostorom. Od tod najverjetneje izvira nastanek imena,« pravita. Teoriji v prid gre tudi ime, ki se je nekoč zapisovalo Robedišče, leta 1955 pa je postalo na predlog lokalne skupnosti Robidišče.

Jesen je najprimernejši čas za izdelavo visoke grede, saj v naravi najdemo dovolj potrebnega materiala. Visoka greda je primerna za vzgojo zelenjave in rož. Obdelava je mnogo lažja kot na klasični gredi, saj je obdelovalna površina prilagojena naši višini. Ne bomo imeli težav s polži in krti in tudi pred voluharjem jo lahko zaščitimo. Gredo postavimo na sončno in ne preveč vetrovno mesto. Naredimo jo poljubne oblike in velikosti. Ogrodje je lahko narejeno iz lesa, opeke, plastike ali pa kupimo že izdelano ogrodje. Pozorni pa moramo biti na širino grede, da ne presega 120 cm, da jo bomo lahko dosegli z obeh strani.

51. festival Boršnikovo srečanje

Vesela bi ga bila Talija, boginja gledališča, razveseljeval bo obiskovalce, ker bo program izjemno bogat, dogajanje v Mariboru od 14. do 23. oktobra pa pestro. Selektorica BS Petra Vidali je že izbrala tekmovalne predstave – Knut Hamsun: Glad, režija Janez Pipan, Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj, avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrove komedije, režija Jernej Lorenci, Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj, Thomas Bernhard: Pred upokojitvijo, režija Mateja Koležnik, Prešernovo gledališče...

Bogdana Herman je izjemna poznavalka in pevka ljudskih pesmi. Poslušalci smo lahko v več kot štirideset let dolgi karieri na njenih koncertih prisluhnili izbranim ljudskim pesmim, tudi redko slišanim, kot so Galjot, Pegam, dvema različicama lepe Vide za sladokusce, kopici ljubezenskih, pripovednih, resnih in šaljivih, otožnih in radoživih ljudskih pesmi, ki so včasih ubrano zlite z njenim glasom, drugič z različnimi glasbili. Bogdana je profesorica slavistike, učiteljica veščin sporazumevanja in pesnica. »Skupni imenovalec vsega mojega dela je gotovo jezik. Slovenski knjižni jezik in narečja so me zanimali od malega. Dolgo sem se spraševala, ali naj se posvetim samo jeziku in poeziji ali samo petju. Pred leti pa sem odkrila, kako oboje lahko povežem in v tem uživam.« Pred občinstvo pa radodarno sipa ljudske draguljčke.

Toplo udobje

Na jesenskih sprehodih nam bo prijetno toplo in udobno v melirani športni jopici z ovratnikom.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46. Opisi za 40/42 in 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (600 oz. 650) g rjave melirane volne; pletilke št. 6; 5 gumbov.

Vzorci – Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Rebrasti vzorec: menjaje 1 desna in 1 leva petlja. Poudarjena snemanja na desnem robu: krajna petlja, 2 petlji popletemo desno skupaj. Poudarjena snemanja na levem robu: obe zadnji petlji pred krajno petljo desno prevlečeno snemamo, krajna petlja.

Z resnobnostjo pojemajočega vinotoka nas običajno doseže poplava spominov na prednamce, na tiste, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več. Naj bodo to lepi spomini na preteklo sočasnost bivanja, hvaležni spomini na ljudi in čas, ki se ne vrne več. Tega se spominjamo tudi s simboliko rastlinskih motivov in zasaditev na gomili ali ob drugem obeležju. Morda bo potrebna obnova ali nov nasad, zato nekaj vrtnarskih namigov. Postojmo za hipec, pa si skupaj s pesnikom recimo: naj bo vse to rastje v spomin njim, ki resje in trave in mah so skrile jih vase …