Edvard Strmole iz Zagradca je prej kot čopič v rokah držal mizarsko orodje. Čeprav le občasno. Izučeni mizar se je namreč ob delu izšolal za komercialista, potem pa je 20 let, do upokojitve, delal kot računovodja. Šele v pokoju si je izpolnil mladostno željo in se vpisal v slikarski krožek na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer je takrat živel z družino. Kar nekaj let ga je obiskoval, vmes pa se je dodatno uril še pri krajših tečajih slikanja. Najraje slika motive iz narave v vseh letnih časih. Pravi, da zadnja leta slika sicer nekoliko manj, a za svojo dušo. S čopičem v roki je laže premagoval tudi žalost ob ženini smrti pred šestimi leti.

Vrata so tisti del hiše ali stanovanja, s katerim se predstavimo obiskovalcem, nas varuje pred mrazom, hrupom, vsiljivci in radovednimi pogledi sosedov. A niso le vhodna vrata tista, ki oblikujejo prostor. Smiselna postavitev in izbira vrat v stanovanju lahko vplivata na občutek prostornosti in ustvarita prijazen prostor ali pa prostor, v katerem se ne počutimo prijetno.

Pri vhodnih vratih je z varnostnega vidika najpomembnejša trdna konstrukcija: protivlomna vrata se ponašajo s horizontalnimi in/ali vertikalnimi ojačitvami ali jekleno ploščo vzdolž celotne ploskve, ki preprečuje prebijanje. Seveda pa protivlomna vrata niso prav dosti vredna brez kakovostne ključavnice in strokovne vgradnje. Poleg tega morajo biti tudi dobro zvočno in toplotno (mineralna volna) izolirana. Vrata morajo dobro tesniti, a ker se praga vedno ne da povsem prilagoditi, imajo na spodnji strani krila včasih ščetko ali po domače metlico, ki preprečuje prepih. Najpogostejši material je les, takoj za njim kovine, pogosto v kombinaciji s steklom.

GREMO NA IZLET

V soboto, 6. februarja (2 dneva)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Postojna, Pivka in Kranj (najmanj 10 potnikov)

Prvi dan: v jutranjih urah se bomo peljali proti mejnemu prehodu Jelšane in nadaljevali do Reke. V spremstvu lokalnega vodnika si bomo ogledali mesto in njegove zanimivosti: Trg reške resolucije, dominikanski samostan, nekdanji sedež mestne uprave municipija, stolp za mestno zastavo, Trg republike, mestni in pomorski muzej, sodno palačo … Potem se bomo mimo Kantride zapeljali skozi Volovsko v Opatijo. Po prihodu pijača dobrodošlice in nastanitev v hotelu s 3 zvezdicami. Popoldne sledi sprehod po Opatiji, po večerji pa glasba za ples (maske so zaželene) in nočitev.

Dragi naši bralci in prijatelji! Za letošnje že 12. srečanje smo na vaš predlog izbrali Dalmacijo. Vabimo vas na prijetno druženje v eno najslikovitejših dalmatinskih mestec Primošten. Skupaj se bomo naužili prvih poletnih sončnih žarkov, se morda celo kopali v kristalno čistem morju ali pa uživali v pokritem bazenu. Predvsem pa se bomo veliko družili in zabavali ob glasbi.

Vabljeni v Primošten od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija

Primošten je očarljivo staro mestece med Šibenikom in Splitom, ki zaradi dobre zaščite pred severnimi vetrovi ponuja blago podnebje. Ena njegovih najlepših plaž je Mala Raduča, ki spada med deset najlepših plaž na Hrvaškem.

Tako pohvalo obiskovalcev gledaliških predstav je večkrat slišala letošnja dobitnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan Ljerka Belak. »Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares pomeni biti brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva. Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo in stališčem. Biti zares pomeni do zadnje kaplje znoja in krvi,« pravi Ljerka.

Njen vulkanski talent je bil vedno posvečen gledališču in igralski umetnosti. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa vse do njenih zrelih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gledališču je posvetila vse in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti.

Doberdob – Roman upornika

Film je portret pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in njegovega romana Doberdob, edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne. Nastal je po scenariju in v režiji Martina Turka ter v produkciji Bela filma, RTV Slovenija in RAI – Furlanija Julijska krajina. »Dokumentarec je večplastna freska o prepletu umetnosti in življenja, o njegovih skrajnih robovih in minljivosti, ki ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči odstira tančico pozabe iz vojnega romana Doberdob in odpira...

Prehod iz dejavnega delovnega obdobja v pokoj za nekoga predstavlja olajšanje, za nekoga drugega pa neprijetno življenjsko prelomnico. Ustaljen delovni ritem se prekine, človek se počuti nekoristnega, izpraznjenega. Skoraj za vsakogar pa tak prehod pomeni zmanjšanje rednih dohodkov, saj so pokojnine v Sloveniji za veliko večino upokojencev nizke in jim ne omogočajo ravno finančno brezskrbne starosti.

Vendar pa se lahko s pametnim načrtovanjem in predvsem s poznavanjem in razumevanjem ustreznih finančnih storitev na trgu ta položaj precej izboljša. Ena izmed takih storitev je rentno pokojninsko zavarovanje. Gre za posebno vrsto pokojninskega zavarovanja, ki zagotavlja izplačevanje dodatne pokojnine do smrti zavarovanca, ne glede na to, koliko let je dodatna pokojnina izplačevana. Zavarovanje namreč temelji na principu kapitalskega pokritja (ki je vzpostavljen na osnovi plačevanja premij) in krije tveganja za nepredvidljive dogodke v prihodnje.

V rastlinjaku pozimi uspeva rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Primeren je tudi za prezimovanje rastlin. Z ustrezno oskrbo vas bo tudi pozimi razveseljeval s pridelkom.

Pozimi lahko v rastlinjaku poleg motovilca, ki je najbolj razširjen, gojite tudi špinačo, blitvo, mlado čebulo, por, rukolo, peteršilj. Že od decembra naprej in vse do zgodnje pomladi pa sadite in sejete solate, mesečno redkvico, zgodnje zelje, ki vas razveselijo že po slabih dveh mesecih. Pridelate si lahko tudi zgodnjo cvetačo ali nadzemno kolerabico. Če ste pozno jeseni v prazen rastlinjak posejali ozimna žita za zeleno gnojenje, jih zgodaj spomladi ne pozabite podkopati v tla. To naredite že februarja, da ne bodo zrasla previsoko in povzročila več težav kakor koristi.

Gruden res postreže z zadnjimi tedni v letu in se ponaša z zanesljivo najkrajšim dnem, vendar je prežet s svečano prazničnostjo in obilo simbolike. Vse to občuti tudi vrtnar, ki se lahko prav zdaj pomudi ob sezonskih značilnostih in ob klasiki decembrskega časa. Božične zvezde, kristusov trn, med kaktejami božični členar in na prostem prvi telohi z bodiko so le nepopoln nabor med skoraj nepogrešljivimi.

Božične zvezde pri nas gojimo kot sobnice, vendar že dolgo niso več samo rdeče. Izhodiščne in še nepožlahtnjene rastline so doma v Mehiki in tam zrastejo kar v dva do tri metre visoke grme. Vrtnarji jih v skladu z globalno tržno naravnanostjo ponujajo v vseh velikostih – od komaj nekaj centimetrov visoke miniaturke do postavnih primerkov v drevesasti ali stožčasti obliki. Zato sta lahko cena in čas vzgoje prav različna. Za uspeh je treba imeti kar nekaj izkušenj in strokovnega znanja, najpomembnejše pa je to, da so evforbije ali poanzetije...