Cepljene sadike so vse bolj priljubljene, saj ponujajo veliko več prednosti od sejanih sadik. Pri cepljenih plodovkah zasledimo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, melone in lubenice. Veliko ljubiteljskih vrtnarjev hiti z zgodnjimi nakupi in sajenjem v pričakovanju zgodnjega pridelka. Če sadimo sadike plodovk v neogreto zemljo, se ne ukoreninjajo. Posledično slabše rastejo, ker slabo razvit koreninski sistem ne oskrbuje rastlin s hranili.

Pri sajenju pazimo, da cepljene plodovke sadimo v enako globino, kot so bile vzgojene v lončku. Če jih sadimo globlje, kot je to pri sejanih paradižnikih običajna praksa, se izniči pomen podlage. V tem primeru dobimo učinek sejane plodovke in od vseh prednosti cepljene zelenjave se lahko poslovimo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 25. junija 2016

Vstopna mesta: Ljubljana, Trebnje, Novo mesto; Kranj, Maribor, Celje in Nova Gorica (če bo najmanj 15 potnikov)

Odhod avtobusa iz Ljubljane (Dolgi most) bo ob 7. uri zjutraj, pot bomo nadaljevali mimo Trebnjega in Novega mesta. Prvi postanek bomo naredili na sončni strani Gorjancev na Jugorju, kjer boste dobili vstopnico – »vinojeto« za Belo krajino. Za dobrodošlico bomo pokusili »karampampuli« in pogačo. Nadaljevali bomo do Radovice, kjer bomo s pomočjo »strogega« učitelja v šoli Brihtna glava na duhovit in zanimiv način spoznavali Belo krajino. Na koncu šolske ure boste prejeli »izpričevalo« z imenom in priimkom kot dokaz, da ste usvojili osnovno...

Dragi naši bralci in prijatelji! Do našega srečanja v dalmatinskem Primoštenu od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija, nas loči le še slab mesec. Očitno smo izbrali pravi kraj, saj ste se na povabilo množično odzvali in v zelo kratkem času zapolnili nastanitvena mesta. Pri Kompasu se trudijo poiskati prosta mesta tudi za tiste na čakalni listi.

Prav je, da obnovimo, kaj vse bomo na srečanju počeli. V četrtek se bomo na pot podali v zgodnjih jutranjih urah in se peljali naravnost do hotela v Primoštenu, kjer nam bodo domačini ob pijači dobrodošlice pripravili dalmatinski sprejem, potem si bomo ogledali še staro mestno jedro. Po večerji sledi spoznavni večer, za zabavo in ples bo vse večere skrbela tamkajšnja priljubljena glasbena skupina, zapela nam bo tudi dalmatinska klapa, v dobro voljo pa nas bo s posebno točko spravila igralka Lucija Čirović (marsikdo se je verjetno spomni v vlogi Fate iz televizijske serije TV Dober dan). Drugi in tretji večer bodo nastopili tudi prijavljeni na tekmovanje Vzajemnost ima talent (prijave bodo sprejemali že vodniki na avtobusu).

Slike, ki dajejo energije

Kranjčanka Maja Cerar sicer še ni upokojena, a jo je za razstavljanje v prostorih Vzajemnosti spodbudila kolegica s skupnega slikarskega tečaja.

Za likovno ustvarjanje jo je v mladosti navdušil stari oče Franc Štanger, ki je bil naivni slikar in rezbar. Začela je obiskovati likovne tečaje, kljub temu pa se je sprva vpisala na pravno fakulteto, a jo je kmalu zamenjala za študij na likovni akademiji. Pri tem jo je zelo podpiral takratni partner Miro Cerar, s katerim sta bila kratek čas celo poročena. 

Keramika kot umetnost budi ustvarjalnost otrok in odraslih ter spodbuja v njih željo po likovnem izražanju. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje vlada veliko zanimanje za znanje oblikovanja keramike.

 Lučka Šićarov, diplomirana filozofinja in učiteljica razrednega pouka, iz Ljubljane je že dvajset let mentorica krožka keramika na ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer poučuje šest skupin, eno pa v Domžalah. Na teden ima vsaka skupina po tri pedagoške ure. Ustvarjajo v najetih prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na Beethovnovi 5, kjer imajo tudi peč za žganje gline.

Več kot polovica nekdaj najmanjše jugoslovanske republike leži na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Svojevrsten pečat pa ji daje še pestra in razvejana, dobrih tristo kilometrov dolga morska obala, ki privlači največ turistov. Tudi Slovence.

Od leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, sem jo obiskal že nekajkrat. In moram reči, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Žal so najopaznejše številne novogradnje ob obali in vedno višje cene. A domačini so še vedno prijazni in radi poklepetajo s prebivalci nekdanje skupne države. V Črni gori danes živi tudi okoli štiristo Slovencev in z nekaterimi sem se srečal v edinem slovenskem društvu Vida Matjan v prestolnici Podgorici. Med njimi je tudi upokojenec Mariborčan Milan Filipič. Poklicna pot ga je pripeljala v Črno goro, kjer si je ustvaril družino – in ostal. »Slovenščina mi ne gre več tako dobro z jezika,« se je skoraj opravičeval v prijetni hiši na obrobju mesta. »A z znanci iz Slovenije še ohranjamo stike in marsikateri nas tudi obišče. No, večina le na poti proti morju …«

Nekoč sta bili to ločeni naselji, danes pa naključni obiskovalci komaj opazijo, da gre za dva kraja. Skupaj tvorita strnjeno vaško naselje nad Tržiško Bistrico in ob vznožju gozdnatega Udin boršta, v katerem najdemo številne kraške pojave vključno z jamami in votlinami, s katerimi je povezan izvor imena Duplje. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave vojvodine Kranjske razložil izvor imena: »Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini ...« Tudi nemška poimenovanja Dewplach, Duplach, Dupplach vsebujejo slovensko besedo Duplje.