Ena od zakladnic gozdne in kar gorske svežine pri nas je Jelovica, prostrana predalpska planota med dolinami Save Bohinjke, Lipnice in Selške Sore. Z gorenjske avtoceste se nam kaže kot nekakšna ogromna skala.

Njeno ovršje na višini med 1000 in 1200 metri je prostrana planota v najbolj pravem pomenu besede. Le nekaj vzpetin, zvečine neizrazitih kopastih vrhov se vzpne malo više; najvišji je Partizanski vrh (1411 m) nad Dražgošami. Na jugozahodu se Jelovica sicer dvigne v vrhove, višje od 1650 metrov, a to ni več Jelovica, temveč Ratitovec, predstraža Spodnjih Bohinjskih gora.

Sardinija, drugi največji italijanski otok je za dobro četrtino večji od Slovenije, a na njem živi manj kot dva milijona prebivalcev. In še ti večinoma v največjih mestih, ki so ob obali. Turisti radi obiskujejo otok ne le zaradi čudovitih peščenih plaž.

 Največje mesto je prestolnica Cagliari, ki je približno tako velika kot Ljubljana. Obdaja jo morje in plitve lagune, v katerih se pogosto zadržujejo ptiči plamenci. Središče pristaniškega mesta pa je strjeno za visokim mestnim obzidjem, s katerega se ponujajo najlepši razgledi. V starem delu mesta je kar nekaj ogleda vrednih muzejev, prijetno pa je tudi brezciljno potikanje po ozkih ulicah, polnih trgovin, na najbolj razglednih točkah pa k počitku vabijo privlačne restavracije. Nekaj časa kaže nameniti še enemu najlepših botaničnih vrtov v Italiji, ki je le nekaj korakov stran od najožjega mestnega središča.

Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.

Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

Eden najbolj izrazitih razglednih gorskih balkonov na Notranjskem, lahko bi rekli tudi nad Primorsko, štrli domala navpik nad Narinom, umaknjenim dva kilometra od glavne ceste Pivka-Ilirska Bistrica. To je legendarni Šilentabor ali uradno Tabor nad Knežakom. Višava je dostopna bodisi po strmih kolovozih in stezah iz Narina bodisi po ozki, asfaltirani cestici z Zgornje Pivke iz Zagorja, vasi ob cesti Pivka-Knežak-Ilirska Bistrica.

Šilentabor (751 m), vasica s petimi domačijami, naj bi svoje ime dolgovala šilasti gori, na kateri stoji. Pesnik Miroslav Vilhar, ki je domoval spodaj v Zagorju (tu je nastala njegova pesem o zagorskih zvonovih!), pa je menil, da imenu kraja botruje "silno silen" grad, kakršen je nekoč stal na vrhu.

Fantiči in dekliči bodo navdušeni nad puloverjem s kapuco, na katerem se prepleta šest različnih vzorcev kit.

Velikosti: 5, 6 in 7 let. Opisi za 5 in 7 let so v oklepajih. Kjer je napisana samo ena številka, velja za vse tri enako. 

Potrebujemo: 300 g modre volne; pletilke št. 3,5 in 4; pomožno pletilko št. 4; kvačko št. 2,5; osem lesenih gumbov.

Vzorci. – Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Desna kita (na 4 petljah): 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5. vrsta: 4 petlje desno križamo (2 petlji prenesemo na pomožno pletilko za pletenje, 2 desni petlji, desno popletemo preneseni petlji). 7. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Leva kita (na 4 petljah) 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5.

S staranjem se pri ljudeh postopoma kaže čedalje večja navezanost na življenjski prostor, lastnino, ideje, ljudi in tudi na hišne živali. Starejši ljudje z leti ne želijo več zapuščati svojega doma, ga osveževati in spreminjati, njihova bivališča zato leta in leta ostajajo povsem enaka. Raziskave kažejo, da so pohištvo, dekorativni predmeti, fotografije, knjige, nakit, televizija in hišni ljubljenčki najbolj cenjeni predmeti, s pomočjo katerih starejši ljudje obujajo minule dni.

Zelnate rastline so, kar zadeva čas presajanja, manj občutljive kot lesnate, a pri teh je koristno, da nekoliko razmejimo zahteve listavcev in iglavcev. Klasičen

čas za sajenje in presajanje lesnatih rastlin je čas počitka, torej tedaj, ko so najmanj občutljive za tako korenit poseg v njihovo življenje. To je nekako od konca poletja do zgodnje pomladi.

Listopadno rastlinje lahko praviloma brez škode zmotimo šele, ko odvrže liste. Nekoliko drugače je z iglavci, ki imajo vsi po vrsti nekaj svojih posebnosti in drugačnih presajevalnih zahtev. Sadike iglavcev iz drevesnice naj bi vedno imele dobro izoblikovano koreninsko grudo, ki nastane z večkratnim presajanjem mlade rastline. Korenine se zgostijo tudi pri gojenju v posodah, pri kontejnerski vzgoji. Druga posebnost je, da pri zimzelenih iglavcih rastejo najtanjše koreninice tudi še takrat, ko je nadzemna rast že končana, a tudi pomladi se...