Italija ima dolgo tradicijo vezenja. V 13. stoletju je v samostanih nastal slog, ki je postal osnova za asiško vezenje.

Kasneje je to vezenje postalo zelo priljubljeno, razširilo se je zunaj samostanskih zidov po vsej Italiji, evropskih državah in drugje po svetu.

Zgodnji motivi so bile poenostavljene podobe ptic, zveri, cvetja, listja, kasneje so začeli uporabljati širši spekter motivov – od renesančnih podob satirov, demonov in starodavnih mitskih ptic in živali.

Asiško vezenje je zelo prefinjena pravilna in geometrijska tehnika vezenja, ki združuje križni vbod in vbod holbein. Veze se na platno iz naravnega materiala, enakomerno tkanega. Za asiško vezenje je primerna tkanina aida. Tehnika vezenja temelji na starodavni italijanski tradiciji šivanja v dveh barvah: ena barva za ozadje motiva, vezena s križnim vbodom, največkrat v rdeči, modri ali zeleni, in druga barva za oris motiva z vbodom holbein, navadno črna, rjava ali zlata, notranjost motiva je prazna. Sodobno vezenje dopušča veliko različnih barv, motivi pa so izjemno raznoliki. Za oris motiva se lahko uporablja enaka barva kot za vezenje ozadja, le v temnejšem tonu, ali različni barvi. Delamo lahko na dva načina: prvi način je, da najprej izvezemo oris motiva z vbodom holbein in nato ozadje s križci; drugi način je, da najprej naredimo ozadje in nato oris motiva.  

USTVARJALNICA

Pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že tisočletja uporabljamo kristale za energijske, zdravilne pripomočke. Kristalno steklo pa za izdelavo brušenih dekorativnih in uporabnih izdelkov – od nakita, lestencev do namiznih servisov, ki so zaradi svojih prestižnih odbleskov pogosta poročna darila. Prehajajo celo iz roda v rod – seveda, če se vmes ne razbijejo. Tako z leti ostajajo od kompletov le še posamezni kozarci, posode, vaze, pepelniki, svečniki. Kaj z njimi?

Stanovanje

Pred prenovo ali prilagoditvijo kopalnice se moramo najprej odločiti, kaj pravzaprav sploh želimo pridobiti, saj namen prenove gotovo ni le lepši videz. Bolj ali manj imamo možnost, da spremenimo funkcionalnost in sebi prilagodimo prostor tako, da nam bo zdaj in še vrsto let ustrezal glede na potrebe in morebitne pešajoče sposobnosti.

Največja dilema se običajno kaže v odločanju med opustitvijo kopalne kadi in namestitvijo udobnega prostora za prhanje. Nekateri prisegajo na kopanje v kadi, a upoštevati moramo tudi svoje zmožnosti in varnost. Če je v kopalnici dovolj prostora in nam sredstva dopuščajo, se seveda lahko odločimo za oboje – kad in prostor za prhanje, seveda oboje primerno dostopno in varno za uporabo. Kadar kad obdržimo, mora biti opremljena s primernimi držali za dostopanje, gumirano podlogo v kadi in pred njo ter še drugimi pomagali. A resnici na ljubo kad ni primerna za nekoga, ki težko dvigne noge, težko sede in vstane ali se mu rado zvrti.

Kultura 

Peter Zupanc, pisatelj, filmski kritik in raziskovalni popotnik, že več kot deset let živi in dela na Kitajskem. Nastanjen je v šestmilijonskem mestu Nanning, ki je največje mesto avtonomne regije Guangxi Zhuang na jugu, in veliko potuje. Očarala ga je raznolikost pokrajine, pritegnile so ga različne kulture, saj na jugu živita dve tretjini vseh narodnostnih manjšin na Kitajskem. O tem piše raziskovalne reportaže za številne slovenske časopise in revije, napisal pa je tudi več knjig: Obešanje zmajeve glave, Kitajska, dežela sanj in jaz ter Leto podgane ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem.

GLEDALIŠČE

Zahodni privez v Mestnem gledališču ljubljanskem

Delo kultnega francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltèsa prikaže trk dveh svetov z družbenega vrha in dna. Dogaja se v neimenovanem velemestu na Zahodu, kjer v zanemarjenem hangarju živi skupina ljudi, ki je ostala na robu družbe. Tja se pripeljeta visoki finančni uradnik in njegova sodelavka, ki se sicer ne bi nikdar srečala z reveži. Gledamo pomanjšano sliko sveta, razdeljenega med revne in bogate, socialno obarvano dramo ljudi v stiskah. Po natančno 40 letih od nastanka jo je režiser Janusz Kica označil za vizionarsko, Koltèsa za avtorja, »ki odpira oči«, krasi pa jo tudi mojstrski preplet dramskega in komičnega. Igrajo: Sebastian Cavazza, Tjaša Železnik, Jana Zupančič, Alojz Svete, Filip Samobor, Klara Kuk, Filip Štepec in Joseph Nzobandora - Jose.

Vrt

Večja mesta v začetku novembra že dobivajo praznično podobo. Lučke na ulicah začnejo žareti, trgovine okrašujejo svoje izložbe in ponujajo božična darila. Ponudba dekorativnih materialov bo velika in zlahka bomo našli zamisel za izdelavo ali okrasitev adventnega venca.

Na praznični mizi. Za ustvarjanje svežih vencev je narava prava zakladnica najrazličnejših barvitih plodov. Uporabne so sveže zimzelene vejice iglavcev, kot so smreka, jelka, bor in tisa. Narežimo trpežne bršljanove liste. Kot dekorativen dodatek so čudoviti storži macesna in bora, tudi cedre, če živite ob morju. Lahko pa se prepustimo domišljiji in izberemo povsem drugačne materiale, kot so arašidi, pokovka, gumbi …

Dobre stare viže

Pri Klančakovih v Slamni vasi pri Metliki v Beli krajini se je Janez Pezdirec začel ukvarjati z glasbo že v rosni mladosti. Kmalu po osnovni šoli je pri mladinskem verouku metliški kaplan Janko Štampar sestavil skupino Mavrica, v kateri so se mladi glasbeniki učili igrati in peti. Večkrat so zaigrali tudi v sosednjih župnijah, je pa bilo igranje na električne kitare in bobne v cerkvi pred oltarjem kar drzna poteza.

Potem so se lotili tudi preigravanja jugoslovanske zabavne glasbe, malo kasneje pa še narodnozabavnih viž. S kaplanom Jankom so v Črešnjevcu pod lipo zaigrali na prvi gasilski veselici in takrat jim je pri narodnozabavnih skladbah pomagal domači harmonikar Toni Požek. Leta 1981 je Janez začel peti še v cerkvenem moškem pevskem zboru in kaj kmalu se je naučil, kako se pravilno poje po notah, kar mu je kasneje prišlo zelo prav.

Ali ste že kdaj sanjali, da bi imeli svojo murvo, ki je nizke rasti? Vaše sanje so zdaj uresničljive z novo sorto Full Seasons. Ta ekskluzivna sorta je prava inovacija, ki je osvojila že številne vrtnarje po vsej Sloveniji. V višino zraste le do tri metre in zelo hitro rodi.

To pomeni, da je primerna tudi za manjše vrtove, terase ali celo predvrt. Lahko jo gojite na vrtni gredi, v večjih posodah ali na visoki gredi. Nizka murva Full Seasons je samooplodna, kar pomeni, da za obilno letino potrebujete le eno drevo. Sadeži pa niso le okusni, ampak so tudi prava zakladnica zdravja, saj so polni vitaminov in mineralov. Nova sorta se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti različnim boleznim in škodljivcem.