Ljubitelji narodnozabavne glasbe že kar dolgo poznajo Roberta Smolnikarja, tudi zato, ker je bil član različnih ansamblov. Je pravi Gorenjec. Rodil se je v vasi Zduša nad Kamnikom, odkar je oženjen, pa živi na Šenturški Gori nad Cerkljami. Vedno mu je bila všeč Avsenikova glasba, kasneje tudi glasba Alpskega kvinteta, ko pa je začel tudi sam pisati glasbo, je delal tako, kot je mislil, da je prav. 

»Ko sem bil star deset let, sem imel željo, da bi igral na harmoniko, saj je bila moje najljubše glasbilo. In straši so me vpisali v glasbeno šolo. Študiral sem naprej, ko sem imel 19 let, pa sem zaigral v prvem triu, imenoval se je Kamniški odmev,« pove za uvod. Poklicno pa je že od leta 1986 redni učitelj igranja na harmoniko v kamniški glasbeni šoli.

Avtomobilizem

Tokrat pišemo o zgrizenih električnih kablih in gumah, otrdelih kot plastika. To sta že dva znaka za večjo previdnost, ko se približuje zima.

Poslušal sem pripoved znanca, ki se je z avtomobilom odpravil na potepuški dopust v Albanijo. Med dolgo potjo mu je šlo vedno bolj na živce, da je v armaturni plošči nekaj prasketajoče drgetalo, a tudi vonj v avtomobilu ni bil čisto pravi. In je preveril. Ali si predstavljate, kako je zinil, ko je našel suhe travniške rože globoko zatlačene v predalu armaturne plošče! Sumil je ženo, da je tja odložila dva, tri šopke in nanje pozabila, zdaj pa je predal kot kompostnik. A je kmalu ugotovil, da je v luknji za predalom nekakšno podganje gnezdo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. novembra 2023

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 6.30, sledi vožnja proti Celju in Mariboru in naprej proti Ptuju mimo Borla in Zavrča na Hrvaško. Najprej bomo obiskali enega najlepše urejenih hrvaških mest Varaždin, ki ga krasijo številni baročni kulturno-zgodovinski spomeniki: dvorec Stari grad, mestni muzej, knjižnica ... Po ogledu bo nekaj prostega časa. Pot bomo nadaljevali po vinski cesti Štrigova v osrčje Medžimurja na hrib Kalec, ki mu domačini pravijo Madžerkin breg, kjer se bomo povzpeli na razgledni stolp Štrigova. Ustavili se bomo tudi pri enem od vinogradnikov in si ogledali klet ter pokušali medžimurska vina. Druženje bomo nadaljevali ob martinovem kosilu in živi glasbi v restavraciji v Svetem Martinu na Muri. Vrnitev domov v kasnejših večernih urah.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV 

Teme bajeslovja, mitologije, bajnih bitij, pripovedništva so morda nekoliko nenavadne za muzejsko razstavo, pa vendar smo se v Dolenjskem muzeju ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine odločili prav za to tematiko.

Zaradi obsežnosti teme smo se morali osredotočiti na eno bitje na določenem območju. Poleg pregleda gradiva v različnih institucijah je bil velik del raziskovanja namenjen terenskemu delu in zbiranju zgodb. Ker pa vendarle v muzeju ne moremo predstavljati samo teme, smo poiskali predmete s področja ljudske umetnosti, povezane s škrati. Na razstavi Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili Škrati? je predstavljena neža, štehar, držalo za uro, knjiga z vzorci za izdelavo stenskih prtov, tudi razglednice in vrtni...

V Jerebičjem dolu, ki je ob reki Vipavi pod Zemonom, so se v začetku poletja razveselili sedmih jerebičjih malčkov, ki so se izvalili v naravi in ne v umetnih valilnicah. Če vemo, da je jerebica v naši državi praktično iztrebljena, je dosežek članov študijskega krožka Avgurij Ljudske univerze Ajdovščina lep uspeh v luči zelenega izobraževanja in vzgoje za trajnostni razvoj.

V Sloveniji nikjer v naravi ni bilo več mogoče naleteti na jerebico, ki bi bila vzgojena v naravi. Temu spoznanju so sledili poskusi doselitev kot krepitev obstoječe populacije, ki pa so bili brezuspešni. Na Ljudski univerzi Ajdovščina so ocenili, da je glede na ugodno geografsko lego Vipavske doline reintrodukcija jerebice tu bolj smiselna kot na drugih območjih Slovenije. Menijo tudi, da mora biti ponovna naselitev katere koli vrste pravzaprav edini možni način ponovne vzpostavitve populacije v okolju, kjer je bila iztrebljena. »Prizadevamo si ozaveščati o pomenu ohranjanja vrst in kako pomembno je, da smo ljudje senzibilni ter da se zavedamo, kakšen vpliv imamo na ohranjanje okolja. K našemu projektu sta pristopila tudi Dars, ki ga je finančno podprl, in Biotehniška fakulteta v Ljubljani,« pravi direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja.

Ko smo iz Podgorice, nekdanjega Titograda, v Črni gori prečkali mejo, sem bila prijetno presenečena. Vsi ljudje, ki smo jih srečali, od carinikov naprej, so bili prijazni. Čutili smo, da smo dobrodošli, in tak vtis sem dobila med celotnim potovanjem. Zapisala sem nekaj vtisov, saj sem bila prvič v Albaniji.

Kot vemo, Albanija leži na Balkanskem polotoku ob Jadranskem in Jonskem morju. V dolžino meri 345 kilometrov, v širino pa 50 kilometrov. Pokrajina je hribovita in gorata. Le ozek pas ob obali je nižinski. Na skrajnem jugu so v Jonskem morju številni majhni vulkanski otoki. Ima okoli tri milijone prebivalcev, zelo veliko jih živi v tujini, velika večina na Kosovu. Največ, 70 odstotkov, je muslimanov, sledijo prebivalci pravoslavne in katoliške vere, a drug do drugega so strpni. Tudi različne cerkve so zgrajene blizu druga drugi. Albanci so zelo ponosen narod, imajo se za sinove orlov. Orla imajo tudi na zastavi.

Jesensko barvitost vrta lahko popestrite z mrtvim prstom, ki ima užitno notranjost strokov. Ta modri fižol je prezimno trden grm, ki ga lahko sadimo na vsakem vrtu. Ne ogrožajo ga bolezni in škodljivci, obrezovanje ni potrebno, pridelek pa je zagotovljen.

Lep in užiten grm so poimenovali mrtvaški prst ali mrtvi prst, ker so stroki mehki na otip in prekriti z lupino, ki je po barvi podobna prstom mrtveca. Nekateri vrtičkarji so to užitno in čudovito rastlino poimenovali tudi modri fižol ali modra kumara. Notranjost sivo modrega stroka je zapolnjena s prosojnim mesom, ki ima okus po lubenici. Sladko notranjost pojemo tako, da jo izluščimo iz stroka in zmešamo v ustih ter izpljunemo črna neužitna semena. Na podoben način uživamo tudi pasijonko.

Reportaža

Čeprav ste že bili v teh predelih Italije, se lahko ob vsakem ponovnem obisku na sveže zaljubite vanjo. Toskana je namreč z neokrnjeno naravo, izjemno arhitekturo, zgodovino, tradicionalno kulinariko in izvrstnimi lokalnimi vini ena izmed najprivlačnejših kotičkov sveta.

Po nekaj urah poti se prileže postanek v Mantovi, mestu mogočnih gotskih opečnatih stavb z vplivi zgodnjega baroka. Najbolj impozantna je notranjost stolnice, prvi primer iz baročnega obdobja s kupolo in nadkupolo. V bližini je veličasten kip antičnega pesnika Vergila, rojenega blizu Mantove, ki si je nesmrtnost napisal z legendarno Eneido. Pokrajina ponuja obiskovalcu nepozabne poglede na zelene travnike in griče, okrašene z vitkimi cipresami, z zibajočimi alejami cipres, nasadi pinij in oljk ter neskončnimi vinogradi, ki se bohotijo okrog zasebnih posestev, na katerih so potresene barvite sestavljanke hiš.

Vrt

Mačehe so krasna dopolnitev jesenskih zasaditev v cvetličnih koritih in loncih, posajene na gredicah pa ustvarjajo cvetočo pokrajino. Poleg tega neprekinjeno cvetijo od jeseni do pozne pomladi.

 Sama se teh jesenskih lepotic nikoli ne naveličam, saj so žlahtnitelji poskrbeli, da je izbor znotraj roda Viola zelo pester. Po obliki cvetov so si lahko zelo podobne, po rasti in uporabnosti pa se razlikujejo.

Mačehe niso zahtevne rastline, vendar pa na njihovo zdravo rast in bogato cvetenje vpliva kar nekaj dejavnikov. Vedno poskrbimo, da so dobro zalite. Tudi v zimskih sušnih obdobjih, ko zemlja ni zmrznjena, nam bodo hvaležne, če jih bomo občasno zalili. Zgodaj spomladi vodi dodamo gnojilo za cvetenje in cvetele bodo do pozne pomladi. Opisane sorte niso nove, vendar njihove dobre lastnosti vrtnarje vsako leto bolj navdušujejo.

Ročna dela

Nova Gorica in italijanska Gorica sta v začetku avgusta gostili 20. svetovni čipkarski kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA), največji in najpomembnejši čipkarski dogodek na svetu.

OIDFA, ki je bila ustanovljena leta 1982 v Franciji, združuje več kot 1500 čipkarskih strokovnjakinj in strokovnjakov, čipkaric in čipkarjev ter ljubiteljic in ljubiteljev čipk iz 41 držav in šestih celin. Njena glavna cilja sta promocija čipk v svetovnem merilu in ohranjanje te dragocene kulturne dediščine.