Vetrnik (709 m) spada med najlepše razglednike Kozjanskega parka, nekateri ga poznajo tudi pod imenom Županov breg. Vrh Vetrnik in istoimenska vas, ki se razteza naokoli, domnevno nosita ime po pogostih vetrovih, ki pihajo čez ta greben.

Zadnji posegi na vršnem delu Vetrnika, ko so posekali nekaj grmovja in drevja, so omogočili še lepše poglede naokoli. Z njega bomo lahko ob dobri vidljivosti med drugim občudovali Gorjance, Bohor, Snežnik, Peco, Pohorje, Boč in Donačko goro. Na vrhu so namestili daljnogled, skrinjico z vpisno knjigo in štampiljko ter klopco ljubezni. 

Nekoč smo imeli 

Ko so postajo mestnega avtobusnega prometa v Šiški, ki se je desetletja dolgo imenovala Avtomontaža, preimenovali v Alejo, je odšel še zadnji oprijemljivi dokaz o obstoju najstarejše tovarne avtobusov pri nas. Ostajajo samo še spomini tisočih delavcev na eno najmočnejših in najuspešnejših ljubljanskih tovarn.

Na ogromnih površinah nekdanje Avtomontaže ob Celovški cesti so danes bleščeče nakupovalno središče Aleja, nikoli dokončana stanovanjska soseska Celovški dvori in dve megalomanski stolpnici, oblečeni v zlato fasado. Podjetje je šlo v stečaj 31. decembra 1999, že prej so se okrog njega zbirali najrazličnejši špekulanti, ki so vedeli, da so tamkajšnja zemljišča zlata jama. »Spomnim se razočaranih ljudi, ki so po dolgih letih dela v tem uspešnem podjetju postali tehnološki višek. Drug za drugim so prihajali v kadrovsko službo po delavsko knjižico in odhajali na zavod za zaposlovanje. Nekaterim je manjkalo le nekaj let do upokojitve, med njimi je bilo veliko zakoncev, žalostni časi so bili,« je pred leti, ko so rušili tovarniške hale, pripovedovala nekdanja delavka Avtomontaže. 

Vrt in dom

Zagotovo si vsakdo izmed nas želi znebiti uši, gosenic in drugih grizočih in sesajočih škodljivcev, ki napadajo rastline. Zelo učinkovito domače škropivo lahko pripravimo iz rabarbarinih listov, s katerim se hitro znebimo škodljivcev na fižolu, zelju, krompirju, vrtnicah in drugih rastlinah.

Za pripravo domačega škropiva nabiramo večje rabarbarine liste, saj vsebujejo več oksalne kisline. Listi brez pecljev so običajno dovolj veliki za nabiranje od sredine pomladi do začetka poletja. Vedno porežemo največ 1/3 zunanjih listov, da se rastlina brez večjih težav obraste. Mlade liste pustimo na rastlini, da se obnovi vegetacija.

Avtomobilizem

Kakor koli obrneš, je ena boljših iznajdb avtomobilska klimatska naprava, ker veliko prispeva k udobju. So pa gumbi za klimatsko napravo in prezračevanje pogost vzrok družinskih sporov.

Take so moje izkušnje: ko Ona prisede, in še preden se vozilo dobro premakne, že vrti gumbe za temperaturo – prezračevanje – in po svoje nastavlja reže zračnih šob. Vsakič znova vse postavi na glavo in sploh ne da avtomobilu tistega nujnega časa, da sistemi stečejo. Kajti klimatska naprava mora najprej osušiti zrak, da relativna vlažnost pade na 20 do 30 odstotkov, kar je pogoj za dobro počutje in lažje dihanje.

Dobre stare viže

Med ljudmi, ki so v Zrečah pustili globoko sled, je tudi Franjo Kozelj, načelnik železniške postaje Zreče. Tja je prišel leta 1958, z njim sta bila tudi žena Vera in sin Franci. Stanovanje so dobili seveda v stavbi železniške postaje. A bili so glasbena družina. Franjo je igral na violino in haloško žveglo, žena Vera na kitaro, bila je tudi pevka, sin Franci pa se je učil igrati na klavirsko harmoniko.

Po prihodu v Zreče je Franjo iskal stike z domačimi glasbeniki, a tam tedaj še ni bilo ansambla domače glasbe, le nekaj sestavov ljudskih godcev, ki so igrali na ohcetih. Želel je sestaviti ansambel po vzoru Ansambla bratov Avsenik ali Štirih kovačev. Vendar pri tem ni želel posnemati nikogar, saj je igral na violino, in to glasbilo je v ansamblu želel obdržati. Imel pa je pri tem precej sreče, saj je leto dni pred njegovim prihodom v Zreče prišel na delo v tamkajšnjo tovarno Alojz Komisar, sicer violinist in poklicni glasbenik, študij igranja na violino pa je opravil v Nemčiji. Igral je v vojaškem orkestru in bil nekaj časa tudi njegov dirigent. A po drugi svetovni vojni njegovega ansambla niso več obnovili, zato je iskal službo in jo našel v Zrečah, kjer so mu v tovarni poleg lažjega dela zaupali tudi vodstvo tovarniške godbe.

Kultura

To je vodilo Mete Krese, ker razume fotografijo kot dokument sedanjosti in preteklosti, ki nas lahko opominja, spodbuja k razmisleku ali odstira tisto, česar ne vidimo ali ne želimo videti, ker vladajočim v svetu ni uspelo in jim ne uspeva rešiti številnih strahot in krivic ali pa so jih odrinili na obrobje. S svojimi fotografijami piše presunljive in kritične zgodbe ter opozarja na stiske najbolj ranljivih v svetu. Temeljito jih raziskuje in zna ustvarjalno povezati v celoto, ki nosi humano sporočilo: mar mi je.

Mednarodni baletni festival Plesne noči

Posvečen je življenju in delu baletnega velikana Rudolfa Nurejeva ob trideseti obletnici njegove smrti. V petih dneh se bo zvrstilo več baletnih predstav, med njimi dve tuji gostovanji, Don Kihot Narodne opere in baleta iz Sofije (na fotografiji ), sledil bo baletni triptih SNG Maribor Myth, Rain Dogs, Aperture avtorjev Gaja Žmavca, Johana Ingerja in Edwarda Cluga, Kdo neki tam poje Narodnega gledališča Beograd. Zadnji dan festivala bo na sporedu uspešnica ljubljanske baletne hiše Veliki Gatsby koreografa Lea Mujića.

Ko se odpravimo v mesto na kavico ali prireditev, nam zadostuje torbica, v katero spravimo denarnico, robček in telefon. Tako torbico lahko nakvačkamo sami v poljubni barvi, ki se ujema z oblačili.

Potrebujemo: 200 g kompaktne preje za kvačkanje približno 180 m (mi smo uporabili prejo Cavo, mešanico bombaža in poliestra), kvačko številka 4, dno za torbico iz umetnega usnja velikosti 20 cm x 8 cm.

Navodilo: V vsako luknjo v usnju za dno naredimo po 2 gosti petlji, krog sklenemo s polgosto petljo.  Za prehod v novo vrsto naredimo eno verižno petljo in kvačkamo še eno vrsto samih gostih petelj. Potem začnemo izdelovati vzorec školjk po shemi. Ena verižna in ena gosta petlja v prvo, dve petlji iz prejšnje vrste preskočimo, sledi 5 šibičnih petelj v eno, dve preskočimo, ena gosta petlja … in tako naprej do konca kroga. Krog sklenemo s polgosto petljo, obrnemo in kvačkamo isto zaporedje v obratni smeri.

V soboto, 1. julija 2023

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje in Maribor        

Odhod avtobusa ob 5.30 z Dolgega mosta v Ljubljani. Peljali se bomo čez mejni prehod Obrežje mimo Zagreba in Karlovca ter po dolini Korane v zgodovinsko mesto Bihać. Po prihodu bo čas za jutranjo kavico, sledi ogled starega mestnega jedra, kjer bomo občudovali park skulptur, Dekle iz Une, Kapitanov stolp, zvonik cerkve sv. Antona, džamijo Fetahija, mavzolej, dvorano, kjer je potekalo zasedanje Avnoja … Potem se bomo zapeljali do doline reke Une, ene najlepših in najčistejših rek v Evropi. Obiskali bomo Štrbački buk, ki s 25 metri višine predstavlja najvišji in najlepši slap v Narodnem parku Una. Druženje bomo zaključili s poznim kosilom v eni izmed tradicionalnih restavracij. Prihod domov v večernih urah.

Vrt in dom

Izredno mokra zadnja dva meseca sta prinesla vrtičkarjem in tudi drugim pridelovalcem hrane kar veliko nevšečnosti, zato je treba k delu na njivi in vrtu pristopiti sistematično. Poglejmo, kakšne težave imamo in kako naj ravnamo, da bomo omilili škodo.

Zaradi veliko vlage se je pojavila invazija polžev. Čeprav smo o tem že velikokrat pisali, je prav, da nasvete znova ponovimo. Sicer je res, da polži še niso veliki, a so povsod. Vidimo nažrte liste sadnih sadik, tudi mladi poganjki so požrti. Ne pozabimo, polži jedo vse, kar je organskega, in če ne ukrepamo, bo pridelek uničen. Če jih ne moremo odstraniti s pobiranjem, poskusimo s trosenjem vab. V kmetijskih prodajalnah je mogoče nabaviti sredstvo Ironmax brez izkaznice za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Namenjen je biološki pridelavi, vendar je kljub temu izredno učinkovit – že 18 zrnc na kvadratni meter je dovolj, da se te nadloge znebimo. Tako majhno porabo in učinkovitost zagotavlja edinstvena tehnologija, ki je drugi podobni izdelki ne premorejo.