Vrt

Darjo Gruden sem spoznala na izjemno zanimivi delavnici, na kateri smo spoznavali in nabirali divje rastoče užitne rastline ter okušali jedi iz njih. Tako sem prvič jedla frtaljo z vršički divjega hmelja, polpete iz regačice, čemaža in kresničevja, solato iz lakote, kisle deteljice in bogve česa še, za posladek ocvrte zaprte ivanjščice in dežen, kavo iz želoda, za povrh pa še palačinke z divjo meto.

Darjo je od nekdaj prevevala želja biti čim bliže starim znanjem, predvsem temu, kako živeti z naravo, slediti njenim ciklom in kako prav uporabljati to, kar nam narava daje in je pri nas vsem na razpolago v obilju: divje rastline s svojimi zdravilnimi učinkovinami in hranilnimi snovmi. Močno jo je zaznamovalo življenje in skupno delo z danes pokojnim Dariem Cortessejem, pri nas pionirjem na področju uporabe divjih rastlin. Kot običajno reče: on mi je pomagal zaživeti, jaz pa sem mu pomagala dostojno umreti.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv

 

V času, ko bomo zamenjali kretnico iz poletnega počitniškega vzdušja na vsakdanje, se dogajajo premiki tudi v naših garderobnih omarah. Nekaterim sta prestavljanje poletnih oblačil na višje police in razporejanje jesenske garderobe bližje našim očem v veselje, drugi gubajo čelo. Kaj je še aktualnega od lani, kaj naj obdržimo, zavržemo ali oddamo v humanitarne namene?

Po oslabitvi in kasneje zatonu rimske oblasti na območju današnje Slovenije nekje v sredini 5. stoletja se je čez to območje premikalo veliko različnih ljudstev in vojska. Nekateri so le hiteli proti Italiji, drugi so se zaustavili in tu bivali nekoliko dlje. V 5. in 6. stoletju je bila na tem prostoru verjetno največja in najpomembnejša naselbina Karnij, današnji Kranj.

Arheološko je bila raziskana naselju pripadajoča obsežna nekropola na Lajhu v Kranju z več kot 700 grobovi. Pridatki v njih so pokazali, da so bili prebivalci Karnija zelo raznoliki in so prihajali iz različnih delov Evrope. Nezanemarljiv del tega multikulturnega mesta so bili tudi prebivalci germanskih ljudstev, kot so Langobardi, Goti, morda Bajuvari in Turingijci ter Franki, vsak s svojimi navadami, prepričanji in legendami.

Izleti

Plešivec (686 m) je najvišji vrh Velike Rudnice in občine Podčetrtek. Čez njegov vrh, kjer je tudi kontrolna točka, pelje Štajersko-zagorska pot. Tako kot na celotni Rudnici so tudi tu dobro označene in vzdrževane planinske in druge poti. Temu primeren je obisk, saj poti vodijo mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti.

Med zadnjimi je tudi Geološka učna pot, ki poteka v okolici naselij Olimje in Virštanj, ki že spadata v območje Kozjanskega parka. Dolga je deset kilometrov, ima 21 vsebinskih točk, ki so opremljene z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, za kar potrebujemo od štiri do šest ur ali pa jo razdelimo na tri zakrožene dele.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.

Dobre stare viže

Vodja ansambla Bloški odmev Jože Rot se je rodil na Blokah na Notranjskem in tam ves čas živi in počne, kar ga v življenju veseli.

Z glasbo se je srečal že v rosni mladosti. Oče ga je učil igranja na harmoniko, kasneje pa je tudi brenkal na kitaro in igral na klaviature. Sprva je sicer igral v nekaj zasedbah, leta 1997 pa je nastal njegov narodnozabavni trio Bloški odmev. Kmalu so dodali še igranje na klaviature, tako da so lahko igrali tudi zabavno glasbo. Na začetku so bile na sporedu najbolj znane slovenske viže, Slakove in tiste, ki so šle najbolj v ušesa tudi preprostim ljudem. Igrali so na kmečkih zabavah in manjših veselicah, bili so to časi, ko so igrali tudi trikrat na teden. Je pa trajalo kar deset let, da se je zbrala obetavna zasedba, ki je lahko posnela skladbe za prvo CD-ploščo.

Ta specializirana tehnika vezenja izvira z Daljnega vzhoda. Sčasoma pa je postala priljubljena tudi drugje.

Začetki slikanja z iglo segajo v leto 771. pr. n. št., v čas dinastije Suzhou iz province Jiangsu na Kitajskem. Je ena najstarejših tehnik vezenja na svetu in je najbolj reprezentativna vrsta umetnosti v kitajskem vezenju. Ima dolgo zgodovino in je pomembna oblika rokodelstva kitajske umetnosti. Vezenje slovi po različnih vbodih, čudovitih vzorcih, elegantnih barvah in natančno izdelavo s svileno nitko. Tradicionalni predmeti, vezeni v tehniki su xiu, odražajo njihovo naravo in okolje, vključujejo figure, živali, gore, reke, cvetje in ptice.

V začetku jeseni, ko včasih že malo zazebe, je za jopice in puloverje še pretoplo, brezrokavnik pa nas ravno prav pogreje. Tale bo grel šolarko, ko se vrne v šolske klopi.

Velikost: za 10 do 11 let (višina brezrokavnika 50 cm, širina 38 cm).

Potrebujemo: 200 g Happy colour Lane Mondial (75 odstotkov mikrovlakna poliakril, 25 odstotkov volne, 350 m/100 g), pletilke št. 3,5.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo eno levo in eno desno petljo. Ob robu kodrasto desno: pletemo same desne petlje v obe smeri. Glavni vzorec: gladke desne petlje (v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje).

Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.

Sanacija mora biti temeljito in pravilno izvedena, ne ponavljajmo starih napak, premislimo, kaj bi spremenili v kuhinji, kopalnici, kleti. Naj prenovljeni prostori prinesejo zadovoljivo in uporabno rešitev, ki bo trezno upoštevala tudi možnost, če še kdaj pride do poplavne vode. Na tleh naj bo keramika, talno gretje in izbrano primerno pohištvo, da bi v primeru nesreče lahko hitro reagirali in kasneje hitro sanirali prostore.