GREMO NA IZLET

Od sobote, 28. do torka, 31. oktobra (4 dni)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Postojna

Prvi dan: Odhod v jutranjih urah. Peljali se bomo mimo Ilirske Bistrice do Reke, kjer si bomo z lokalnim vodnikom ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Pot bomo nadaljevali na otok Krk, nato s trajektom iz Valbiske do Meraga, naprej se bomo peljali z avtobusom po panoramski cesti mimo Vranskega jezera do mesta Osor, ki ločuje otoka Cres in Lošinj, kjer bomo naredili krajši postanek. Nadaljevali bomo do mesta Lošinj oziroma do hotela Aurora. Po večerji bo za glasbeno popestritev poskrbela skupina Bepop.

Stanovanje 

Tisto jutro, ko je bilo treba klicati gasilce, sem imel večkratno srečo. Prva je bila, da je sosed kadilec. Druga, da sem ravno sedel za mizo in bral časopis. Tretja pa, da ima sosed mojo telefonsko številko. Poklical je: »Kje si? Dimnik ti gori s plamenom!« Nisem verjel, ker dimnik striktno čistimo dvakrat v sezoni in je izmerjena vlažnost drv. Bilo je res. Trije gasilski avtomobili so bili na dvorišču v petih minutah.

Rad imam peči na drva z velikim »oknom« in vsej družini ugajata toplota in svetloba ognja. Dobro počutje z naskokom odtehta prekladanje drv, čiščenje pepela in prahu, kakšno beljenje sten več. Pa tudi izredne razmere smo že doživeli, ko je sosede zeblo in tudi čaja niso mogli skuhati na električnem štedilniku, ker je ujma potrgala žice.

Ali vas zanima, katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kilogramov plodov na drevo? Njeni plodovi so zelo uporabni in imajo pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano. 

Pistacija sorte vera ejinis je drevo, ki prenese temperature do –20 stopinj Celzija in se je v zadnjih letih množično razširila po vsej Sloveniji. V višino doseže okrog pet metrov in več. Najbolje se počuti na sončni legi. Glede na to, da imamo v zadnjem desetletju mile zime, lahko sadimo vse več rastlin, ki jih v preteklosti v celinskem podnebju ni bilo mogoče gojiti. Sorta pistacije vera ejinis je ženska rastlina, ni samooplodna, zato potrebuje dodatnega opraševalca. Poleg nje moramo posaditi še moško sorto pistacije vera greek, ki ravno tako prenaša nizke zimske temperature. Sadike, ki zraste 60 do 80 centimetrov, po sajenju ne prikrajšujemo. Moška in ženska sadika naj bosta oddaljeni pet do osem metrov. Pri sajenju pazimo, da je cepljeno mesto nad nivojem tal. Rastlina je drevesaste rasti in se bo lepo razrasla. Najbolje uspeva v globoki peščeno-ilovnati zemlji in ni zahtevna za pH.

Sladko-grenki obraz ljubezni

»Laško ali union, v steklenici ali točeno?« je Janeza vprašala natakarica, ko je naročil pivo. »Kakšna pa je razlika med njima?« »Ja, laško je bolj grenko, ker ima več hmelja.« »Potem pa kar vrček laškega, točenega,« je dejal. Ko ga je postavila predenj, je z užitkom odpil prvi požirek. O, kako mu je prijalo! Naslonil se je na stol, počasi srkal tekočino jantarjeve barve in opazoval okolico. Sedel je na terasi lokala, pred katerim je bila široka ploščad, in opazoval mimoidoče, ki so hiteli na vse strani. Čas se mu je ustavil. Nikamor se mu ni mudilo. Kakšno razkošje – biti na dopustu brez posebnih načrtov! Nobenega hitenja, nobenega nujnega opravila, brez misli … Užival je v pijači in spremljanju vsega in vseh okrog sebe. Nikogar ni poznal. Pa vendar je bilo nekoč to njegovo mesto.

Izleti

Kombinacija prijetnega žvrgolenja ptičev in svežega vonja po morju kar vabi k obisku manj znanega kotička ob slovenski obali. Tokratni namig za izlet je Ankaran, kjer so uredili obalno pešpot po mostovžu, ki povezuje Športnorekreacijski park Sv. Katarina in naselje s središčem.

Pot je enostavna, primerna za vse letne čase in vse starosti obiskovalcev. Ker je pot po leseni brvi možna z obeh strani, je avtomobil smiselno parkirati bodisi pri Sv. Katarini (ob morju, pri mandraču) bodisi v središču Ankarana (pri trgovini in lokalih) in se podati na kratek, a izjemno zanimiv in poučen sprehod čez slani travnik pri Sv. Nikolaju. Ta spada v mrežo območij Nature 2000 in je edini tovrstni v Sloveniji. Pri projektu za ureditev obalnega sprehajališča sta združila moči ankaranska občina in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Uresničila sta ga pod okriljem Lokalne akcijske skupine Istra, s čimer so pridobili tudi sofinanciranje iz evropskega regionalnega sklada. Naložba je sicer stala več kot pol milijona evrov.

Stanovanje

Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.

Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.

Naše vezenje spada v skupino ploščati ali polni vbod. To je skupina ravnih vbodov, ki pokrivajo manjše površine. Ploščati vbod za svoje vezenine uporabljajo mnoge kulture. Najdemo ga v severni Afriki, Južni Ameriki, zahodni Aziji, jugovzhodni Aziji in Indiji. Med vsemi državami so ga največ uporabljali na Kitajskem.

Tudi pri slovenskih narodnih vezeninah z značilnimi slovenskimi motivi, kot so nageljni, srčki ipd., uporabljamo poleg drugih vbodov tudi ploščate, s katerimi zapolnjujemo manjše ploskovne motive. Ploščati vbod lahko delamo v ravni ali poševni črti. Vezenina nam bo uspela le, če bomo pri vezenju zelo natančni, vbodi morajo ležati drug poleg drugega, da tkanino prekrijejo, ne smejo pa biti pretesno skupaj, da se vezenina ne izkrivlja. Nit mora biti enakomerno napeta. Pozorni moramo biti pri oblikovanju robov. Delo bo lažje, če bomo robove najprej obšili z orisnim, prednjim, verižnim ali katerim koli drugim primernim vbodom.

Napadi medveda na človeka so sicer redki, vendar postaja ob njihovi povečani številčnosti vedno bolj preteča nevarnost povsod po Evropi. Strokovnjaki so prepričani, da bi se bližnjim srečanjem z medvedi lahko ljudje marsikdaj izognili.

Treba je vendarle vedeti, da so medvedi po naravi plahe živali in se poskušajo izogniti stikom s človekom. Napadejo le, če jih nenadoma presenetimo in se ustrašijo, se čutijo ogrožene ali so ogroženi njihovi mladiči. Vzrok napada je lahko tudi obramba vira hrane, lakota ali če so hudo ranjeni.

Izleti 

Mnogi se iz različnih razlogov tudi na daljša potovanja odpravljajo s kolesom ali peš, torej na način, ki je najprijaznejši do okolja. To je vsekakor preizkušnja za vsakogar in tudi izziv, ki prinaša mnogo neznank, obeta pa tudi obilo dogodivščin, in to ne glede na starost.

Na takšno potovanje se je treba skrbno pripraviti. Pri iskanju poceni ali celo brezplačnih prenočišč si lahko pomagate s številnimi spletnimi stranmi. Ena izmed najzanimivejših se imenuje Dobrodošli na mojem vrtu (Welcome to my garden). Namenjena je pohodnikom in kolesarjem, skratka vsem, ki potujejo po svetu brez motornega prometnega sredstva ali izključno z javnimi prevoznimi sredstvi. Dolžina bivanja je običajno do dva dni, a če se gostitelji in gostje dobro razumejo, se lahko podaljša. Članstvo je brezplačno, zaželeni pa so prostovoljni prispevki.

Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.