REPORTAŽA

Rim so severne horde dokončno razdejale okoli leta 476. Njegov brat Bizanc, danes Istanbul, po slovansko Carigrad, pa je še več kot tisočletje vladal kot drugi center sveta, tudi verski, pravoslavni. Skoraj petsto let je bil prestolnica sultanov, ki so pomembno krojili tudi življenje na Balkanu.

Istanbul je od Slovenije oddaljen 1500 kilometrov, tja vas z Brnika najudobneje pripelje letalo turške letalske družbe, tako da vam ni nujno treba potovati z agencijo. Potrebujete vsaj pet, šest dni, saj se je v Istanbulu treba velikokrat usesti na ulici, prisluhniti klicu mujezina k molitvi, popiti čaj, opazovati ljudi in življenje.

 Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Saj tudi vi poznate tisti blaženi občutek, ko se po napornem dnevu prepustimo domači oazi miru in spokojnosti, kajne? Pa naj bo to pred televizorjem na udobni zofi ali ko na terasi oziroma vrtu pojemo kosilo ali morda samo popijemo kavo v neposrednem stiku z naravo.

Otroci imajo zelo radi plišaste živali. Z njimi se igrajo in jih zelo radi stiskajo k sebi. Takšno ljubko prijateljico, kot je medvedka Meta, lahko za vnuke skvačkamo sami. 

Potrebujemo: 200 g mehke plišaste preje (na primer prejo Velvet), kvačko številka 5 ali 6; polnilo za igrače, gumbe za oči, nekaj ostankov črne volne za gobček in obrvi.

Najprej skvačkamo zadnje in sprednje tačke.

Zadnja tačka: v nitno zanko (slepa petlja) kvačkamo 8 gostih petelj in krog sklenemo s polgosto petljo. Za začetek novega kroga skvačkamo 1 verižno petljo, nato v vsako petljo prejšnjega kroga kvačkamo po 2 gosti petlji. Krog sklenemo s polgosto petljo. Od 3. kroga naprej kvačkamo v vsako petljo po eno gosto petljo. Kvačkamo spiralno, to pomeni, da v vsak naslednji krog ne preidemo več z 1 verižno petljo. Kvačkamo 20 cm in delo končamo. Enako kvačkamo drugo tačko.

MODA

Mesec maj je kot nalašč, da oblečete krilo. Pomembno je le, da ga sestavite z modnim zgornjim delom in novejšo obutvijo v skladno celoto. Preden pa boste oblekli krilo iz svoje omare, preverite, ali vam je še vedno prav: ali je ustrezne širine in dolžine in ali se v njem še vedno dobro počutite.

Ozko krilo

Skoraj vsaka ženska ima v omari povsem klasično temno modro ozko krilo. Letos ni v vrhu modnih smernic, a z izbranimi zgornjimi deli in modno obutvijo ga lahko nekoliko osvežite. Ker je ozko, lahko čezenj oblečete daljše zgornje dele, tudi tunike. Tako boste skrile pomanjkljivosti v predelu trebuha. Če se krilo zgoraj zaključi z elastiko ob straneh, se bo še lepše prilagodilo vaši postavi.

Kultura

Igralec, režiser, performer in tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval je z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.

Vrt in dom

Bazilika, božilek, bržilka, bosiljek, bažilka so domača imena za rastlino, ki jo radi uporabljamo v kuhinji, koristi pa tudi zdravju. Gojimo jo na zelenjavnem vrtu, visokih gredah, v cvetličnih posodah ali pa kar na delovnem pultu v kuhinji.

Vse bazilike ljubijo sonce in dobro odcedna tla, bogata s hranili. Občutljive so za nizke temperature, zato jih vedno sejemo ali sadimo v najtoplejši del vrta. Ker pa običajno potrebujemo le nekaj primerkov, kupimo raje sadike. Na stalno mesto jih sadimo takrat, ko ni več nevarnosti pozebe, kar je običajno po 15. maju. Rastline niso zahtevne za vzdrževanje in lahko od junija do zmrzali režemo aromatične liste, ki jih uporabljamo sveže ali pa jih shranimo. Če bomo rastlino stalno vršičkali in odstranjevali cvetove, bomo energijo preusmerjali v razvoj listov, da nam bodo ves čas na razpolago. Za shranjevanje režemo liste v suhem vremenu. Sušimo jih v senci in hranimo v dobro zaprti stekleni posodi, sicer izpuhtita vsa zdravilna in začimbna vrednost.

Dnevna soba je prostor za druženje in gledanje televizije, lahko je domača knjižnica, v njej je lahko tudi pisalna miza. Urejena mora biti prijetno, da se v njej dobro počutimo in si odpočijemo. V majhnih stanovanjih jo žal morda starejši še vedno uporabljajo tudi kot spalnico in tako pravega dnevnega prostora ni. In včasih tudi dnevne sobe, ki je ločen prostor, starejši ne uporabljajo, je ne ogrevajo, ker varčujejo. Tako ostaja prostor, še posebej pozimi, neuporabljen, starejši pa bivajo v kuhinji brez pravega udobja.

Dobre stare viže

Franc Pestotnik je že v rosni mladosti sanjal, kako bo nastopal na odru, bil igralec, kako bo ljudi nasmejal ali jih popeljal za uro ali dve v sanjski svet. A mu je oče večkrat rekel, naj najprej pride do kruha, potem pa bo lahko še »afne guncal«. Nastopati je začel že kot otrok. Tedaj so živeli v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku, bil je hišnikov otrok in je užival, ko so mestna gledališča gostovala pri njih na podeželju.

Zelo rad je opazoval igralce, ki so se pripravljali na nastope. Kasneje je študiral na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, a ker je hitro prišel do poslov in denarja, diplome še vedno ni prejel. Oder ga je vedno mikal in tako ga je pot pripeljala v ljubljansko Šentjakobsko gledališče, kjer je preživel kar nekaj let in se srečeval s pravim nastopanjem na odru. To pa ga je popeljalo v svet, kjer je še danes.

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.