Ali ste vedeli, da obstajajo odporne sorte breskev, ki vrtičkarjem zmanjšajo škodo zaradi kodravosti? Breskova kodravost je ena izmed najpogostejših bolezni breskev, ki lahko močno vpliva na kakovost in količino pridelka. Predstavljamo dve priljubljeni sorti, ki se ponašata z visoko odpornostjo in dobro rodnostjo.

Breskova kodravost je glivična bolezen, ki povzroči deformacijo listov. Okuženi listi se nagubajo, dobijo rdečkasto barvo in sčasoma odpadejo, kar oslabi drevo in zmanjša pridelek. Bolezen se hitro širi v hladni in deževni pomladi. Omejimo zatiranje proti kodravosti. Posadimo odporni sorti chiara in cesarini. Na ta način na vrtu zmanjšamo porabo bakra in drugih fungicidov. Če imamo sorte, ki niso odporne, je treba prvič škropiti že jeseni. V ta namen uporabimo bakrene pripravke v času odpadanja listov. Drugo škropljenje se izvaja v času brstenja in odganjanja listov. Najbolj učinkovita metoda preprečevanja kodravosti je sajenje sort, ki so tolerantne za to bolezen.

»Leta 1850 je domačin Ivan Požar, ki je bil sicer hlapec pri neki družini v Jereslavcu pri Kapelah na brežiškem koncu, dočakal prihod iz vojske gospodarjevega sina, ki je igral v vojaškem orkestru. Tudi on je bil glasbenik v orkestru in tako sta skupaj začela zbirati somišljenike, čeprav tedaj še ni bilo toliko glasbenikov. Povabila sta nekaj mladeničev iz tedaj propadle godbe iz Bistrice ob Sotli in začeli so igrati, a ne v Kapelah, temveč v gostilni Trampuž na Bizeljskem, da so imeli vsi fantje približno enako dolgo pot na vaje. To so bili težki časi, Marija Terezija je tisto leto razpustila vojaške orkestre. A je pri nas takrat nastalo kar nekaj godb,« je za uvod povedal Ivan Urek, predsednik Pihalnega orkestra Kapele.

GLEDALIŠČE

 Novi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem

KAZIMIR IN KAROLINA: dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se srečajo vsi družbeni razredi. Dogaja se v letu pred prihodom Hitlerja na oblast in v času množične brezposelnosti, kar je glavni vzrok, da so se v Nemčiji okrepili nacionalsocializem, politično nasilje in iztrebljanje nasprotnikov. Razkrivanje vsega tega je uspevalo dramatiku Ödönu von Horváthu, ki je v svojih dramah seciral socialnopolitične teme, zato so bile po letu 1933 prepovedane. Današnji čas je pretresljivo podoben takratnemu. Toda režiserka Nina Rajić Kranjac in ekipa ter številni igralci so se potrudili, da predstava ni le moreča.

Vrt

Za mnoge ljubitelje cvetja jesen ne pomeni konca vrtnarjenja. Prav nasprotno, številne zimzelene rastline in tiste, ki cvetijo v zimskem času, prinašajo svežino in živahnost na okrasnem vrtu tudi v hladnejših mesecih. Čeprav se temperature znižujejo in rastline prehajajo v fazo mirovanja, še vedno ponujajo paleto toplih barv in plodov, ki bodo popestrili naše okolje.

Med najbolj priljubljenimi zimskimi okrasnimi rastlinami sta gaulterija (Gaultheria procumbens) in pernetija (Pernettya mucronata). Obe navdušujeta s privlačnimi lesketajočimi se jagodami. Zaradi podobnosti ju marsikateri zamenjujejo, a vendarle obstaja med njima nekaj ključnih razlik.

Stanovanje

V pustih jesenskih mesecih k dobremu počutju v stanovanju gotovo pripomore premišljeno zasnovana svetloba. Za vsak prostor je tako dobro poiskati primerno osvetlitev. Izogniti se želimo bleščavi, premočni ali pomanjkljivi osvetlitvi, prevelikim svetlobnim razlikam, izbiramo tudi barvo svetlobe. Premočna svetloba po eni strani starejše zaslepi, zaradi pomanjkljive osvetljenosti pa lahko celo padejo. Ljudi z demenco s svetlobo usmerjamo, želeno poudarjamo in pazimo, da ni temnih kotov, ki bi jih prestrašili.

Izlet

Ribnica je upravno, gospodarsko in kulturno središče ribniške doline. Poznano je tudi kot središče pokrajine suhorobarjev in lončarjev. Obiskali bomo cerkvico, ki stoji nad Zapužami pri Ribnici.

V rimskem obdobju je po robu Ribniškega polja tekla vojaška cesta. Leta 1220 sta bila prvič omenjena ribniško gospostvo in grad, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan in so ga delno obnovili. Naselje se je od prvotnega jedra okrog gradu in župnijske cerkve po drugi svetovni vojni razraslo in pritegnilo v urbano celoto nekaj nekdanjih vasi. Mogočna cerkev sv. Štefana, ki ji je požar leta 1945 uničil streho, se zdaj ponaša z zvonikoma, prenovljenima po Plečnikovih načrtih.

 ,

Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki jih povezujemo z decembrskimi prazniki. Venec, spleten iz rastlinja, s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja.

Praviloma je venček okrogle oblike – krog simbolizira večnost, zelenje pa novo in večno življenje ter upanje. Svetloba, ki prihaja od sveč, kristjane opominja, da je Jezus luč sveta. Prva simbolizira pričakovanje ali upanje, druga je simbol za mir, tretja sveča simbolizira veselje, zato je ponekod rožnate barve, četrta sveča pa predstavlja ljubezen. Ponekod postavijo še peto svečo, ki pa je vedno bele barve, imenujejo jo Kristusova sveča.

V hladnih zimskih mesecih nam bo prijetnejše, če bomo imeli obute tople volnene nogavice. Volna noge greje in tudi odvaja vlago, tako da so vedno suhe. Nogavice pa so lahko tudi lepo darilo.

Potrebujemo: 100 g volne ali mešanice volne in sintetike, primerne za pletilke debeline 2,5 ali 3, komplet petih pletilk dolžine 15 ali 20 cm, debeline 2,5 ali 3 (če pletemo bolj čvrsto, uporabimo višjo številko).

Pletli bomo nekoliko drugačno peto kot običajno. V strokovni literaturi jo boste našli pod oznako bumerang peta, videti pa je tako kot strojno pletene nogavice. Pri izdelavi uporabljamo tehniko skrajšanih vrst. To pomeni, da obračamo pletenje sredi vrste. Obrat zakrijemo tako, da prve petlje po obratu ne popletemo, ampak jo samo prenesemo na desno pletilko, nit naj bo na sprednji strani. Zdaj potegnemo nit nazaj, tako da iz prenesene petlje nastane dvojna petlja. To dvojno petljo bomo kasneje popletli skupaj, njena vloga je samo ta, da prepreči luknjo, ki bi nastala, če bi po obratu pletli običajno desno ali levo petljo.

To je preprosta tehnika, pri kateri se nitka z ravnimi vbodi različnih dolžin v ravni liniji vpleta v tkanino. Ta tehnika vezenja je ena najstarejših in je bila uporabljena v različnih kulturah. Tradicionalno darning vezenje najdemo v Afriki, severni in vzhodni Evropi, Mehiki in Peruju, na Japonskem in Bližnjem vzhodu. V Egiptu so najdeni primeri iz 12. stoletja.

V Sloveniji se ta tehnika imenuje tkaničenje in je značilna za belokranjsko vezenino. Prvotno je bila to tkalska tehnika, ki so jo šele v 19., predvsem pa v 20. stoletju začeli uporabljati kot ročno vezenje na domačem platnu. Tkaničenje je tehnika vezenja po štetih nitih, ki posnema tkanje in ornamentiko tkanih vzorcev. S tkaničenjem so nekdaj krasili predvsem otirače, prte in torbe. Otirači so dolgi (150 do 250 cm) ozki platneni konci, ki so jih pred 350 leti uporabljali za ženska pokrivala, pozneje pa so imeli veliko vlogo pri domačih narodnih običajih, zlasti pri ženitovanjskih.