-
FILM
Dedek gre na jug
Režiser (tudi scenarist, skladatelj, montažer in igralec) Vinci Vogue Anžlovar je že kot študent zaslovel s filmom Babica gre na jug. Po 13 letih in zaradi znanih koronskih zapletov na snemanju smo zelo dolgo čakali na njegov film o dedku, za katerega pravi, da ni nadaljevanje prvega. Tokrat gre za zgodbo o dveh ostarelih glasbenikih (igrata ju Boris Cavazza in Vlado Novak), ki se v begu pred boleznijo in iskanju izgubljene ljubezni ter življenjskega smisla odpravita na jug. »Kot vsi moji filmi je tudi ta povezan z ljubeznijo, sanjami in iskrenim prijateljstvom,« je večkrat povedal režiser. Vpeta sta v napeto zgodbo, v kateri se vse vrti okoli Esme, igra jo Zala Đurić, ob njej pa več vrhunskih igralcev iz širše regije. Ogledali si ga boste lahko na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kasneje pa v naših kinematografih.
-
Prelepi božični čas
Angelčki in zvezde repatice prijazno naznanjajo, da se najlepši prazniki v letu hitro bližajo.
Angelčke in zvezde repatice izvezemo s križci na prte in prtičke. Vezemo na blago, na katerem lahko štejemo niti. Preštejemo križce na vzorčni risbi, nato še niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec. S tremi nitkami deljive prejice in v označenih barvah vezemo križce čez 2 × 2 niti na blagu. Zvezde vezemo od sredine navzven, angelčke od desnega proti levemu robu.
sredina
-
Hišni ljubljenčki se lahko enako kot ljudje prehladijo in zbolijo. V hujši obliki, ki se pojavi pri necepljenih ali imunsko oslabljenih živalih, se obolenje lahko razplamti celo v pljučnico.
Pri mačkah gre za mešano okužbo z dvema virusoma in z eno ali več bakterijami. Bolezen se prenaša predvsem s kihanjem (kapljična infekcija) ter z nosnim in očesnim izcedkom. Posebno hitro se okužba širi, če je skupaj več muc, zato je to problem vzrejališč ali zavetišč takrat še večji. Inkubacijska doba je enega do sedem dni, zbolijo lahko vse muce ne glede na starost, tiste, ki niso cepljene, so dojemljivejše za okužbo.
Past v obliki preproge ali predpražnika
Prosti časnovember '22Ljudje Starejši Dom
V stanovanju lahko v največji meri predvsem sami poskrbimo za lastno varnost in posledično za uporabnost stanovanja. A pogosto nas prav doma pričakajo nevarnosti. Veliko nevarnost za padec tako predstavljajo preproge različnih velikosti in predpražniki.
Velike in majhne preproge, tekači in razni dekorativni dodatki za tla (živalske kože, preproge iz rafije in podobno) pripomorejo k prijetnemu vzdušju v stanovanju in dopolnijo opremo. Prostor barvno poživijo, dušijo zvok in varujejo pred hladnimi tlemi. Predpražnike pa preprosto potrebujemo pred vhodom ali kje drugje v stanovanju, na primer pred izhodom na teraso. Tudi v kopalnici uporabljamo manjše preproge in brisače, na katere stopamo iz prostora za prhanje ali kadi.
-
Kultura
Literatura je primeren prostor za odpiranje teme o staranju. Pomembno je namreč, da ima starejši bralec možnost videti, da ni sam, da obstajajo tudi drugi, ki se spopadajo s staranjem. Dobro je razširiti čustveno območje, s čimer se lahko pojasni, da se staranje ne dogaja le tebi.
S temi dejstvi so se strinjali udeleženci pogovora Literatura in starost. Z Barbaro Pogačnik sta se v prostorih Društva pisateljev Slovenije pogovarjala komparativistka in filozofinja Tina Bilban in sociolog Otto Gerdina. Izhodišče pogovora je bila knjiga Simone de Beauvoir z naslovom Starost, ki celostno obravnava različne vidike starosti – o njej smo že pisali v reviji Vzajemnost.
-
Dobre stare viže
Družinski trio Pogladič je že dolgo na našem glasbenem prizorišču, ni pa veliko takšnih družinskih ansamblov v Sloveniji. Pred štirimi leti so posneli dve skladbi celo s svojimi otroki oziroma vnuki. S skladbama Zimski čas in Predraga slavljenca so se predstavili v televizijski oddaji Slovenski pozdrav, tako da so prvič na javnem odru stali trije rodovi družine Pogladič.
Franc Pogladič, ustanovitelj tria, je svojo glasbeno pot začel kot otrok. Odraščal je na kmetiji v Ivenci pri Vojniku na Štajerskem. Njegova mama Marija je igrala na diatonično harmoniko skupaj z bratom Pavlom Švabom, ki je bil pravi ljudski godec. Denarja takrat sicer ni bilo veliko, a je Franc od snubcev in fantov njegovih sester ter sorodnikov na malce zvit način le naprosil toliko denarja, da si je lahko kupil prvo harmoniko. »Mi smo bili rojeni z glasbo, a do harmonike, moje druge ljubice, je bilo včasih zelo težko priti. Denar sem moral 'nafehtati' pa še ata mi je dal sod z vinom in obleko, kar sem potem zamenjal za prvo harmoniko,« se spominja svojih mladih let.
-
Z mojega okna
Prvič ga je srečala na pokopališču ob vodovodu. Mirno je čakal, da bo napolnila svojo kanglo. Bil je kot odmaknjen od resničnosti, potrpežljiv. In tak je vzbudil njeno pozornost. Pozneje, ko ga je spoznala, je vedela, da to ni bila potrpežljivost – bilo mu je pač za vse vseeno.
Na pokopališče je hodila skoraj vsak dan. Vleklo jo je ven iz praznega doma in sprehod ji je koristil in lepo je bilo malo pokramljati z rajnim o vsakdanjih skrbeh in se malo pritožiti. Ni je več bolelo tako neznosno kot na začetku, vendar je prihajala in skrbela, da je grob urejen. Poznala je pokopališče, navadiš se ljudi, ki jih srečuješ, beseda da besedo in tujci postanejo znanci. Tako ji je nekega dne, ko je lilo kot iz škafa, ponudil, da jo pelje domov, ponudila mu je skodelico čaja in že je sedel v njenem stanovanju. Vse, kar je vedela o njem, je bilo ime. Bil je Matej. Niti toliko se ni potrudila, da bi šla pogledat grob, ki ga je obiskoval.
Prelomne spodbude s študijskih potovanj
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Ob omembi imena slikarja in grafika Vladimirja Lamuta se v zavesti marsikaterega Novomeščana prikaže reka Krka, zamolklo zelena in skrivnostna med bujnim obrežnim rastjem, spomnimo se tudi številnih vedut Novega mesta in upodobitev domače pokrajine v njegovi neposredni bližini.
A čeprav je bil Lamutov likovni pogled neločljivo povezan z domačim okoljem, so se prelomne spodbude in premiki v njegovem ustvarjanju pojavili šele po njegovem prvem študijskem potovanju v Pariz in kasneje v Bruselj.
Kaj uspeva v rastlinjaku pozimi?
Pozimi v rastlinjaku uspevajo rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Poskrbimo, da nikoli ne bo prazen. Pred zimo sejemo še rastline za zeleno gnojenje in oživljanje vrtnih tal.
Do januarja ali februarja lahko v rastlinjaku brez težav prezimimo vse vrste radičev. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti pa je treba, da ne zalivamo preveč, drugače lahko hitro začnejo gniti. V njem uspevajo tudi motovilec, blitva, špinača in zimska solata, ki najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Kitajsko zelje je nekoliko manj trajno, zato ga poberemo najprej. Lepe notranje liste uporabimo v solati s fižolom ali kot dušeno prilogo k različnim jedem. Trdo sredico lahko izrežemo, pečemo, dušimo in jo ponudimo kot zelenjavno prilogo.
-
Čeprav je bilo 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti namesto konec pomladi tokrat na pragu jeseni in se dolgi dve leti nismo videli, pa tudi manj nas je bilo kot običajno, se to pri vzdušju ni poznalo. Zelo lepo je bilo videti znane obraze in hkrati spoznavati nove.
Že doma smo naročili sončno vreme in dobro voljo – in obojega je bilo vse štiri dni v izobilju. Tako kot petja, saj so nas (različni, a vsi odlični) lokalni glasbeniki pozdravili že v hotelu Pinija v Petrčanah pri Zadru, kjer smo bili nastanjeni, nas spremljali na ladji in zabavali ob večerih. Nekaj posebnega pa je bil koncert dalmatinskega latino šarmerja Davorja Radolfija, ki si je vzel čas tudi za klepet – med drugim o tem, kako so mu všeč slovenska hrana in še posebej vina.
