Takole na prste prešteto se na naših avtocestah (ki še vedno predstavljajo enega varnejših potovalnih kanalov) vsake tri dni najde vozilo, ki zapelje v nasprotno smer. V Sloveniji je letno okoli sto takšnih dogodkov, a z veliko gotovostjo lahko rečemo, da se vsi ti ljudje v takšno nemogočo situacijo ne zapeljejo zanalašč.

Po tragičnem septembrskem primeru so spletni družbeni mediji kar pregorevali v izlivih gneva, češ da je treba starim ljudem prepovedati vožnjo. Nesrečo s smrtnim izidom na avtocesti je namreč povzročil 86-letni voznik. Tak pogrom seveda ni na mestu, saj se vsi staramo in nekega dne pridemo do točke, ko odvzem možnosti vožnje pomeni radikalen odvzem možnosti gibanja. Res pa solidnega odgovora, zakaj voznik zapelje v napačno smer, nima pri roki nihče.

Rokodelci

Pod okriljem Društva upokojencev Trbovlje se je februarja leta 1982 sedem članic dogovorilo, da bodo ohranjale bogastvo kulturne dediščine ročnih del. V skupino so se vključevale nove upokojenke in ob 25. obletnici delovanja smo se poimenovale Zlatice.

V naravi smo našle simbol za naše delo. Tako kot so »zlate« roke, ki izdelujejo lepe izdelke, tako je »zlat« cvet opojne zlatice, ki krasi travnike na Kumljanskem. V jubilejnem letu 2007 je bilo v skupini 23 članic, a smo se razdelile, saj je skupina 11 klekljaric potrebovala več prostora za svoje delo. Izdale smo priložnostno znamko in nastala je pesem.

V tem času je poln sveže domače zelenjave, ki smo jo sadili v drugi polovici poletja in začetku jeseni. V njem uspeva zimska solata, radiči, kitajsko zelje, špinača, motovilec, zelje, česen in druge vrtnine. Decembra poskrbimo tudi za zračenje in interventno ogrevanje rastlinjaka.

Zimska solata v rastlinjaku najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Konec zime pobiramo že prvo domačo solato. Intenzivno rast solate lahko pričakujemo v toplem februarju ali marcu. Vse je odvisno od temperatur, svetlobe in dolžine dneva. Jesenski česen med solato bo dopolnil solatni krožnik. Uživali ga bomo kot mlado čebulo. V rastlinjak smo jeseni sejali azijsko listnato zelenjavo, ki jo bomo pobirali spomladi. Prav tako smo sejali rukolo, špinačo, motovilec in blitvo. Tako bo po spravilu solate na razpolago nova zaloga sveže domače listnate zelenjave. V rastlinjaku brez težav prezimimo različne radiče, ki smo jih sadili konec poletja. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti moramo, da ne zalivamo preveč. Drugače lahko radiči hitro začnejo gniti.

Kultura

Slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikograf, leksikolog, publicist in urednik Janez Keber je obogatil slovenski kulturni prostor s svojim izjemnim raziskovalnim delom. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij. Svoje delo pa je znal popularizirati in približati širši javnosti. Kar 16 let ste lahko poslušali njegovo rubriko Iz priimkovne delavnice na nacionalnem radiu, enajst let brali časopisno različico Iz zakladnice priimkov v Dnevniku. Še pred tem je v letih od 1992 do 2002 razlagal priimke v rubriki The Origin of Slovene Surnames v reviji Slovenija, reviji za slovenske izseljence v tujini.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Tovrstno ustvarjanje je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ledene školjke v adventnem venčku 

Običajno nas morje in morski motivi spomnijo na tople poletne mesece. Morje pa je fascinantno tudi pozimi, ko se v najhladnejših zimskih jutrih na skalah ob obali lesketajo ledene kapljice.

Po nekajletnem premoru so Rdečo dvorano v Velenju spet napolnile čudovite vezenine, tokrat s poudarkom na vezenih naglavnih pokrivalih. Na 6. mednarodnem festivalu vezenja so sodelovali posamezniki ter predstavniki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem, iz Slovenije, Srbije, Italije in Madžarske.

Vezenje je priljubljen konjiček, številne ženske (moških res skoraj ni videti) so resnične mojstrice, nekatere so ob umetniškem in obrtnem ustvarjanju v vezenje vpeljale tudi povsem nove trende. Ob podpori Festivala Velenje, nekaterih javnih zavodov in pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje so festival pripravili na velenjski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Še posebej so zaslužne članice krožka Vezilje. Vodja krožka Jožica Grobelnik, ki je že več kot četrt stoletja mentorica in ustvarjalna vezilja, je poudarila, da je vezenje...

Konec septembra smo v Belokranjskem muzeju Metlika odprli novo stalno arheološko razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine. Razstavljeni so izključno izvirni predmeti iz vseh arheoloških obdobij, vse od kamene dobe do novega veka, ki jih hranimo. Izjema je »originalna kopija« – odlitek mitreja iz Judovja pri Rožancu.

Sredi 19. stoletja je bilo blizu vasi Rožanec odkrito svetišče boga Mitre ali mitrej. Najdišče je bilo prvič strokovno raziskano leta 1921 pod vodstvom Josipa Mantuanija. Odkrili so ostanke rimske lončenine in železen nož. Leta 1982 je na območju mitreja izkopaval Danilo Breščak in odkril fragmente rimske lončenine, bronaste novce iz 3. in 4. stoletja n. št. ter sledi kurjenja.

Vrt

Decembra je v cvetličarnah in vrtnarijah bogata ponudba rastlin, ki širijo praznično vzdušje, pri tem pa ne potrebujejo posebnega umetnega okrasja. Med temi rastlinami poleg božične zvezde in božičnega kaktusa, ki sta v tem času najbolj popularna, najdemo tudi posebnosti.

Kakšen cvet se skriva v orjaških popkih? Prav gotovo ste kje opazili cvetlični lonček, v katerem je delno posajena večja čebulica. Morda se je že prebudila in se iz sredine dviguje visoko votlo steblo, ki nosi orjaške nabrekle popke. Meni se zdijo primerni za darilo v božičnem času, saj skrivajo v sebi cvetoče presenečenje. Ko je popek dovolj dozorel, se bo v zelo kratkem času iz njega razvil razkošen lijakast cvet. Cvet pripada rastlini Hippeastrum x hybridum ali amarilisu. Veliki cvetovi so čudovit dodatek k praznični dekoraciji – v lončku ali kot rezano cvetje v vazi. In gotovo razumete, zakaj se mu tako lepo poda ime vitezova zvezda. Cvetovi so v številnih eno- in dvobarvnih odtenkih rdeče, bele, rožnate, vijoličaste in celo rumene. Priporočam, da izberete lonček s čebulico, ko je še v stanju mirovanja in ima šele nakazan razvoj popka. Tako boste v pričakovanju, kdaj in kakšen cvet se bo razvil, in dalj časa uživali v njegovi lepoti.

Najbolj toplo darilo

Že malo pozabljen gumijasti termofor, odet v mehko kvačkano oblekico, bo s svojo toplino in mehkobo pogrel tudi najbolj zmrznjene. S snežinkami pa lahko okrasimo stanovanje.  

Velikost: približno 22 x 36 cm oziroma po želji.

Potrebujemo: 75 g moherja v ustrezni barvi in 50 g belega bombažnega kvačkanca; kvački št. 2,5 in 3,5; 60 cm okrasnega traku širine 1,5 cm.

Osnovni vzorec (s kvačko št. 3,5): nasnutek je deljiv z 2 + 1. Kvačkamo po vzorčni risbi 1. Začnemo kvačkati petlje pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo petlje po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Delo končamo s 4. vrsto.

Obnovljeni del pročelja Narodnega muzeja

Ob 201. obletnici ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, sta se na svoje mesto na pročelju muzejske palače vrnili alegoriji umetne obrti in dela (poljedelstva). Novi kopiji so izdelali v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Fasado muzejske stavbe so nekoč krasile upodobitve štirih alegorij. Upodabljale so tri temeljne vede, zastopane v muzeju: zgodovino, naravoslovje in umetno obrt oziroma umetnost. Alegorija dela (poljedelstva) med njimi ni samo zaradi obeležitve delavnosti, ampak je tudi zahvala Kranjski kmetijski družbi, ki je v prvih desetletjih obstoja bedela nad muzejem. Vse štiri kipe bomo na muzejskem pročelju lahko občudovali že prihodnje leto.