Skrb za grobove je eden izmed načinov, kako se poklonimo prednikom. Lahko je to tudi način vzpostavljanja stika s pokojnikom in pomoč pri premagovanju žalosti, torej tudi priložnost, da se vsaj malo umirimo.

Da se bodo rastline imele priložnost dobro ukoreniniti in tako pripraviti na zimo, se urejanja grobov lotimo v oktobru. Pri tem potrebujemo: 

- Rastline, ki so nezahtevne za oskrbo in lepo uspevajo okolju, upoštevajoč, ali gre za izrazito sončno lego ali senco pod kakšnim drevesom. Dobrodošel bo nasvet strokovnjaka, ki ga boste v vrtnariji zagotovo našli.

Doletele so nas občutne podražitve energentov in pred kurilno sezono nas je strah, kako bomo poravnali stroške za porabljeno energijo ali ogrevanje. Kako naj se pripravimo na hladne dni in se obnašamo varčno?

Spomladi smo še oklevali, da bi korenito spremenili sistem ogrevanja, saj se je zdela energetska kriza še oddaljena. Strošek je namreč lahko zelo velik, a zdaj smo soočeni tudi z dolgimi dobavnimi roki materialov in višjimi cenami. To pa pomeni, da je tik pred kurilno sezono skoraj nemogoče v kratkem času zamenjati ogrevalni sistem. Če ne gre drugače, si lahko pomagamo z manjšimi ukrepi, ki lahko izboljšajo kakovost bivanja v hladnih dneh in pozimi.

Dom in vrt 

Ali veste, da v Ljubljani deluje zavetišče za zavržene rastline? Mladi akademski slikarki Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta si namreč leta 2015 zamislili prav poseben nepridobitni projekt. V začetku sta skrbeli za zavržene rastline kar doma, po nekaj selitvah pa jima je uspelo najti primeren prostor in skupaj z drugimi prostovoljci so zgradili rastlinjak iz odpadnih materialov v gradbeni jami Krater za Bežigradom.

Anamari in Evi Jeri je s projektom uspelo združiti umetniško, ekološko in socialno področje. Likovni umetnici namreč dojemata rastline kot čuteča, kompleksna bitja, ki zaslužijo našo pozornost. Sobnim rastlinam, ki so jih ljudje iz različnih razlogov zavrgli ali pa zanje niso mogli dobro poskrbeti, želita poiskati nov dom. Tako poskrbita tudi za znižanje ogljičnega odtisa, saj večino sobnih rastlin v cvetličarne in prodajalne pripeljejo iz oddaljenih krajev, pri njihovi vzgoji pa so vprašljivi tudi okoljski standardi. Skupaj s somišljeniki tako želijo usmeriti pozornost na odnos do rastlin v urbanem okolju. Ustanoviteljici sta zadovoljni z odzivom, saj je zanimanje za zavržene rastline vedno večje. Pogosto pridejo tudi upokojenci, a večinoma kot donatorji, če za rastlino ne morejo več skrbeti.

Konec avgusta je v češki prestolnici potekal štiridnevni festival z naslovom Slovenija v Pragi. Na njem je sodelovalo 29 kulturnih skupin iz vse Slovenije, skupno več kot 600 udeležencev, kar je bilo zagotovo najmnožičnejše kulturno gostovanje slovenskih skupin na Češkem.

Tri dni je bila Praga naš kulturni oder. Festival, ki ga prirejata društvo Si.In ter slovensko veleposlaništvo v Pragi v sodelovanju s svetovno festivalsko organizacijo WOFA, je potekal drugič. Imel je še poseben pomen, saj letos praznujemo 150. obletnico rojstva znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je močno zaznamoval tudi arhitekturno podobo Prage. V njegovo čast na Češkem poteka vrsta kulturnih prireditev, številne v sodelovanju čeških in slovenskih organizatorjev. Do oktobra je na praškem gradu razstava o Plečnikovem delu na Češkem in fotografska razstava slovenskega fotografa Saše Fuisa o Plečnikovi mojstrovini iz Ljubljane – Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.

GREMO NA IZLET

V soboto, 19. novembra 2022

Vstopna mesta: Ljubljana, Lom, Postojna, Kozina

Odhod avtobusa z dogovorjenega mesta v Ljubljani ob 7. uri. Nadaljevali bomo vožnjo proti Trstu, kjer se bomo sprehodili po središču Piazza dell’ Italia, si ogledali vladno in občinsko palačo, kip Karla VI., ki je tržaškemu pristanišču leta 1719 podelil status svobodnega pristanišča, in občutili pravi utrip tržaškega življenja. Obiskali bomo tudi trgovinico kavarne Illy, ki jo je leta 1933 ustanovil Francesco Illy in ima še danes sedež podjetja v Trstu. Potem bomo imeli prosto za samostojne oglede in nakupe. Sledi vožnja do snežno belega gradu Miramar, obdanega s čudovitim parkom. Vstop v grad je možen za doplačilo. Bogata opremljenost dvorca še danes priča o načinu življenja znanih kraljevih rodbin v 19. stoletju. Vrstni red ogledov pa se lahko spremeni glede na dobljeno rezervacijo v gradu Miramar. Po ogledu sledi vožnja proti domu. Ustavili se bomo še na poznem kosilu. Prihod v Ljubljano v večernih urah.

Bramorja na vrtu se lahko znebimo na več načinov. Lovimo ga lahko v kozarce, napolnjene z vodo, v hlevskem gnoju, gnezda polivamo z vodo, motimo ga z okopavanjem in zelišči. Med pticami ga lovijo predvsem škorci. Zelo učinkovito je varstvo z entomopatogenimi ogorčicami, ki jih zmešamo z vodo za zalivanje. Teknejo tudi ježu, krtu in drugim naravnim sovražnikom.  

Proti bramorju lahko ukrepamo tako, da redno rahljamo zemljo in tako uničujemo škodljivčeve rove. To je najbolje narediti dan ali dva po dežju, ko najlažje okopavamo in rahljamo zemljo. Gredico okopljemo tudi po obilnem zalivanju. Na vrtu lahko poiščemo tudi gnezda in jih polijemo z vrelo vodo. Nekateri v vodo mešajo tudi milnico in jo zlivajo v rove. Škoduje mu tudi vratičev pripravek, odganja ga močan vonj limone, ribjega olja in zelišč, ki jih potiskamo v rove.

GREMO NA IZLET

V soboto, 15. oktobra 2022

Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna, Nova Gorica

Odhod avtobusa ob 5. uri z obračališča mestnega prometa na Dolgem mostu v Ljubljani. Peljali se bomo po avtocesti mimo Benetk in Padove do Verone. Mesto je znano prizorišče ene največjih zapisanih ljubezenskih zgodb Romea in Julije. Ogledali si bomo glavne mestne znamenitosti: areno, Trg Bra, Zeliščni trg, znameniti balkon, pod katerim je Romeo osvojil Julijino srce, Gosposki trg, grobnico Scaligierijev, ki je bila pomembna mestna plemiška družina. Potem bo nekaj prostega časa za sprehod in nakupe. Sledita vožnja ob Gardskem jezeru do polotoka, ki se zajeda globoko v največje italijansko jezero, ter sprehod po simpatičnem Sirmioneju. Domov se bomo vrnili v večernih urah. 

Vrt in dom

V poletni Vzajemnosti smo pisali o tem, kako ukrepati v dolgotrajni suši, da rešimo pridelek. Sam sem delal po opisanem načinu, in glede na to, da sta v življenju rastlin dva meseca kar veliko, so rezultati dobrega ali slabega vpliva hitro vidni.

Po upokojitvi se ukvarjam z vzgojo asimin, sadne vrste, ki se sama brani pred škodljivci, zato škropljenje ni potrebno, in tako kot avokado, mango, ananas spada v družino anoncej. Tak je tudi njen okus. Potrebuje veliko sonca, vode, in kar je še posebej značilno zanjo, vsaj mesec dni nizkih temperatur od nič do pet stopinj Celzija. Nasad je v osrčju Slovenskih goric s pogledom proti Prekmurju in Murski Soboti. Opremljen je z namakalnim sistemom, torej rastlinam v suši vode ni manjkalo. Tako je bil rešen en del problema. A ker je nasad na južni legi, kjer ves dan pripeka močno sonce, je ostal hud vpliv vročine in visokih temperatur. Zaradi napovedi visokih temperatur in suše sem sadike izmenično zalival s preparatoma Medicoplant Amino in Medicoplant Algesin. To sem opravil štirikrat, porabil sem tri litre sredstva na hektar in 20.000 litrov vode.

Vandramo po Sloveniji

Vabimo vas na najlepši razgled po Beli krajini in na zanimivo gozdarsko učno pot po Mirni gori. Do te najvišje gore v Beli krajini peljejo markirane poti iz Semiča (dve uri hoje) in Črnomlja (tri ure). Po gozdni cesti iz Vrčic (590 metrov nadmorske višine) na glavni cesti Soteska–Črnomelj je vožnja do Planinskega doma na Mirni gori dolga 11 kilometrov. Od doma (1000 m) do vrha Mirne gore (1947 m) je manj kot deset minut hoje.

Kočevski rog z Velikim rogom (1099 m) je temno gozdno prostranstvo, v katerem se srečamo z mnogimi kraškimi vrtačami, globelmi in brezni ter tudi z zgodovinskim spominom, ki ima hkrati svetle in temne strani. Mirna gora je njegov najvzhodnejši vrh, obenem pa tudi najvišji vrh v Beli krajini; lahko pristavimo še pridevnik najljubeznivejši. Ni odljuden v svoji mrkosti in razdivjanosti visokega gozdnega krasa kot drugi vrhovi v Rogu. Ponekod so se čez apnenec polegle bolj neprepustne plasti, tako da vsa voda ne prenikne v zemljo, zato je na Mirni gori več potočkov, studencev in luž, na njej pa je ostalo tudi nekaj sledov kočevarskih krčevin, s katerih se odpirajo pogledi na širni, od 500 do 700 metrov niže ležeči belokranjski ravnik.