Pred 142 leti so se naravni parfumi začeli umikati sinteznim, torej narejenim v laboratoriju. V zadnjih desetletjih pa potrošniki vedno bolj iščejo in cenijo naravne izdelke, tudi dišave. Izjemno zbirko naravnih parfumov bo mogoče od blizu spoznati na sejmu Narava-zdravje, ki bo septembra v Ljubljani.

Parfum je mnogo več kot samo raztopina dišav ali zmesi dišav in eteričnih olj v alkoholu. Je kot koktajl brez mačka, kot čokolada brez kalorij, kot afera brez solz, kot počitnice, s katerih se nikoli ni treba vrniti, pravi ena največjih poznavalk in ustvarjalk parfumov Marian Bendeth iz Kanade. Od nekdaj so vznemirjali, zapeljevali, osrečevali. Imeli so pomembno vlogo v življenju slavnih in bogatih, Kleopatre, Napoleonove Josephine, Coco Chanel in mnogih drugih, pripoveduje Ana Ličina, univ. dipl.

V študijski skupini Notranja oprema in kultura bivanja Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se v preteklem študijskem letu še posebej posvetili tematiki kuhinj. Pri našem delu tematike sicer pogosto govorijo o prilagajanju stanovanj posebnim potrebam starejših ali osebam z raznimi oviranostmi. Letos smo iskali odgovore, kakšne so naše kuhinje z vidika uporabnosti in kako so dejansko prilagojene našim spremenjenim sposobnostim ali potrebam v starosti. Poskušali smo tudi ugotoviti, v kolikšni meri se zavedamo pomena primernosti kuhinje za morebitne spremenjene potrebe in slabih rešitev.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Oblačila so za nekatere obrobne, za druge pomembne reči, ki pa nas v obeh primerih spremljajo vsak dan, čeprav nam vselej ne pričarajo popolnosti. Ampak v tem je ravno čar. Marsikaterim ni v veselje, če srečujejo na vsakem vogalu dvojnice, čeprav so kupljena oblačila še tako popolna in modna.

Izjemno vroče poletje je zagotovo pustilo posledice na cvetličnih zasaditvah. Da bomo še nekaj tednov uživali na balkonu ali terasi, propadle rastline zamenjamo z novimi in osvežimo zasaditve. Uporabimo rastline, ki jih imamo doma, ali poiščemo sezonske rastline v vrtnarijah.

Kadar propade celotna rastlina, tudi korenine, jo v celoti odstranimo. Če so korenine prepletene s sosednjimi rastlinami, si pomagamo z ostrim nožem, s katerim zarežemo okoli grude in jo odstranimo. V korito dodamo svež substrat in posadimo novo rastlino, lahko kar skupaj s cvetličnim lončkom.

Preplet vzorcev

Udoben pulover z zanimivim prepletanjem vzorcev bo navdušil tako fante kot tudi dekleta.

Velikosti: 140/146 in 152/158 (10/11 in 12/13 let). Opisi za 152/158 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (600) g opečnato rdeče volne; pletilke št. 3,5 in 4, krožno pletilko št. 3,5.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Rižev vzorec: 1. in 2. vrsta: *1 desna petlja, 1 leva petlja*, od * do * ponavljamo. 3. in 4. vrsta: *1 leva petlja, 1 desna petlja*, od * do * ponavljamo. Ponavljamo od 1. do 4. vrste. Mešani vzorec: pletemo po vzorčni risbi. Narisane so vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže.

Tako kot zdaj mlajši smo tudi srebrna generacija in vsi vmes odraščali in uživali v razkošju barv, domišljiji, duhovitosti, čudežih in skrivnostih likov, ki jih je v svojih ilustracijah upodobila akademska slikarka Ančka Gošnik Godec. Vselej nam je ponujala lep in prijazen svet in verjetno so prav zato njene ilustracije še zdaj globoko usidrane v naši zavesti. Naj bo to Muca Copatarica, ki smo jo prvič spoznali leta 1957 in so jo še lepšo ponatisnili že v 150.000 izvodih, pa Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije in veliko drugih, ki so jih izbrali iz njenega bogatega in razkošnega opusa, ta obsega okrog 120 knjig, in predstavili v antologiji Zlata ptica. Veliko njenih del je preraslo v umetnine. Opozori pa, da je bila to dolga pot.

Bodensko jezero je veliko za nekaj sto blejskih, zato ni čudno, da mu pravijo tudi Švabsko morje. Večji del jezera leži v Nemčiji, nekaj obale pa pripada tudi Švici in Avstriji. Na jezeru meje nikoli niso bile dorečene, a to nikomur ne povzroča posebnih težav, precej živahen promet po njem nemoteno poteka že stoletja.

Jezero ima zaradi velike vodne površine presenetljivo blago podnebje, zato ni nič čudnega, da je eden najbolj priljubljenih turističnih krajev tega dela Evrope. Deli se na večje Spodnje in manjše Zgornje jezero, povezuje pa ju reka Ren. Od Slovenije je oddaljeno dobrih 600 kilometrov, kar pomeni približno sedem ur vožnje. Najbolj udobna cesta vodi skozi Salzburg in Innsbruck, malo daljša pot, a z zanimivimi postanki, pa skozi München in južni del Nemčije.

Obnova Plečnikovega avditorija v Tivoliju

V letu, ko praznujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, obnavljajo njegov avditorij v ljubljanskem parku Tivoli. Arhitekt je leta 1933 v osi sprehajališča po grških vzorih uredil poletno gledališče z avditorijem, kjer je do sredine šestdesetih let deloval poletni kino, ki se ga radi spominjajo vsi Ljubljančani in tisti, ki so študirali v Ljubljani. Potem so ga odstranili in zatravili. Čez čas so našli njegove ostaline in se na Mestni občini Ljubljana odločili za rekonstrukcijo, ki bo končana predvidoma do konca letošnjega...

Čeprav je po rodu Belokranjka, je postala priljubljena in spoštovana Dolenjka, točneje Novomeščanka. V dolenjsko prestolnico je prišla že v rani mladosti. »Ko sem se leta 1968 poročila, sem prišla v Novo mesto in od tedaj sem ves čas tukaj. Življenje me je peljalo naprej in na koncu se uresničuje tisto, kar sem si pravzaprav želela,« opiše svojo mladostno odločitev Branka Moškon.

Izhaja iz znane metliške brivsko-frizerske in folklorne družine Županič. Osnovno šolo je obiskovala v Metliki, gimnazijo v Črnomlju, leta 1966 je začela študirati na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer tehnična vzgoja in kemija. Po študiju se je preselila v Novo mesto, kjer si je z novinarjem in televizijskim urednikom Marjanom Moškonom ustvarila družino. Kot predmetna učiteljica je na Osnovni šoli Grm v Novem mestu poučevala tehniko in kemijo, kasneje tudi naravoslovje.