Lepotilni pripomoček iz rimskih časov
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
V Miklavžu na Dravskem polju je bilo rimsko gomilno grobišče odkrito jugovzhodno od naselja v gozdu severno od ceste Maribor–Ptuj. Gomile je prvi omenil Alfonz Müllner leta 1873, kasneje v letih 1901 in 1902 pa je Franz Ferk poročal o 16 gomilah, od katerih so danes ohranjene le še tri.
Do raziskovanja ene izmed gomil je prišlo leta 1961, potem ko so domačini z nje začeli odvažati zemljo za gradnjo gasilskega doma. Pri tem so naleteli na grob, obdan s ploščami, o čemer je bil obveščen muzejski arheolog Stanko Pahič. V sredini gomile nameščena grobnica je sestavljena iz pokonci postavljenih kamnitih plošč, podprtih z dvema kamnitima stebričema, s ploščami je tudi pokrita, tla pa so iz prodnikov, prelitih s tanko plastjo malte. Na tla grobnice so bili položeni predmeti in nasuta je bila plast pepela, pomešanega z žganino iz grmade. Med najdbami sta dve stekleni žari z ostanki sežganih kosti, vrsta drugih steklenih posod, sigilatna skodela, bronasto okovje pasu s pasno spono, škatlica za ličila z medaljonom, fibula, bronast novec in drugo. Najdbe kažejo, da je bila v grobu pokopana premožna ženska v času prehoda iz 1. v 2. stoletje.
-
Dobre stare viže
V Kostelu ob reki Kolpi so konec prejšnjega stoletja ljudje menili, da bi bilo prav, da oživijo bogato kulturno-etnološko dediščino njihovih prednikov, ki so bili odlični pevci in muzikanti, skratka veseljaki.
Tako so leta 1987 ustanovili kulturno društvo Kostel, v katerem so delovali pevski zbor ter dramska in folklorna skupina. Folklorno skupino je v začetku z diatonično harmoniko spremljal Martin Marinč, kmalu pa so se mu pridružili še štirje domači fantje in eno dekle iz Škofje Loke. Igrali so na tambure in navadno harmoniko, glasbila, ki so bila v njihovih krajih priljubljena že v preteklosti. Kar nekaj let so se družili in s plesalci nastopali na najrazličnejših prireditvah. Potem pa so kot tamburaši stopili na samostojno glasbeno pot in od leta 1995 jih poznamo pod imenom Prifarski muzikanti.
-
Utrinki iz kulturne ponudbe nekaterih poletnih festivalov
34. mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba SlovenijeV Ustanovi Imago Sloveniae – Podoba Slovenije že 34. leto zapored kot nevladna in neprofitna organizacija pripravljajo brezplačno dostopne kulturne dogodke na visoki ravni po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. To jim uspeva s trdim delom, ker donatorje in sponzorje pridobivajo sami, dobro sodelujejo s tujimi ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili raznolik glasbeni izbor od klasike in predstavitve mladih talentov do jazza in etno glasbe.
-
Z MOJEGA OKNA
Muha je brenčala tako zoprno okoli njegovih ušes, da je moral odpreti oči. Vse ga je bolelo, kot bi padel po stopnicah, in tudi muhe ni bilo nikjer. Brenčalo je v njegovi glavi in mučno je bilo ugotavljati, kateri dan je in kje sploh je. Soba je bila tuja, postelja poleg njegove je bila prazna in praznina je bila tudi v njem. Šele kovček pred posteljo ga je spomnil, da je vendar na dopustu na morju.
Seveda, tako je Zora želela vsako leto. On sam ni maral ne dopustov ne morja: zgodaj zjutraj tek ob obali, zajtrk, odhod na plažo in poležavanje na brisači, razgrnjeni po vročem betonu. No, ta del mu je bil všeč, saj je, medtem ko je Zora lepo namazana s sončnimi kremami počivala, lahko on sam skočil do kioska po časopis – in mimogrede pogledal še v bife, ali je kaj novega. Ko se je vrnil k njej, je šla v vodo in tudi to je bilo dobro, Zora je rada dolgo in daleč plavala, on pa ne, in ko jo je čakal na obali, je lahko stopil do prodajalca sadja na začetku plaže – in tudi ta pot je vodila mimo bifeja.
Zdaj je čas, da kaj popravimo in prenovimo
Prosti časjulij '22Ljudje Starejši Dom
Morda imamo poleti več časa, dnevi so daljši in vreme stabilnejše in suho, da lahko preverimo, ali je v stanovanju ali hiši treba kaj zamenjati, ali je treba kaj popraviti, odstraniti, prebeliti. Ob takih dejanjih pride na vrsto tudi večje pospravljanje in pri tem kakšno stvar tudi zavržemo. Tako bomo morda pridobili tudi nekaj prostora.
Poletje pa je tudi čas, ko lahko marsikatero večjo stvar v stanovanju popravimo, pokličemo obrtnike ali serviserje. Ker ni kurilne sezone, lahko očistimo radiatorje (ponovno jih očistimo tudi pred začetkom kurilne sezone), preverimo ali zamenjamo ventile, morda zamenjamo tudi kakšen radiator z novim. Če radiatorje snamemo, sta lahko na vrsti tudi temeljito beljenje sten in brušenje parketa. Če bi radi poleti menjali ves ogrevalni sistem, pa o tem ne razmišljamo šele v začetku julija, ampak se lotimo načrtovanja pol leta prej.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 24. septembra 2022
Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna
Odhod avtobusa ob 8.30 s parkirišča Dolgi most v Ljubljani. Vožnja proti slovenski obali do Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer si bomo ogledali film o solinah in spoznali postopek pridelave soli. Sprehodili se bomo po parku in opazovali ptice. Nato bo sledila vožnja do mesteca Piran, bisera slovenske obale, ki privlači obiskovalce s svojo slikovito lego in bogato kulturno dediščino. Sprehodili se bomo po ozkih uličicah in čez Tartinijev trg mimo križnega hodnika do cerkve sv. Jurija. V zgodnjih popoldanskih urah bomo imeli lahko kosilo, nato pa še nekaj prostega časa za sprehod ob morju. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Kako pridelati čim več, čim lepše in čim okusnejše?
Malce provokativen naslov, a vemo, da predstavlja vse tisto, kar si želimo vsi vrtičkarji in tudi drugi pridelovalci sadja, vrtnin in poljščin. Marsikaj od tega, kar bom zapisal, vam je že znano. A vseeno je dobro, da se spomnimo, kako lahko še ukrepamo, da se nam vloženi trud obrestuje s kakovostnim in obilnim pridelkom.
Strnimo različne nasvete in izkušnje, poglejmo, kaj nam uničuje pridelek in kako lahko ukrepamo.
Neugodne vremenske razmere: O regeneraciji rastlin in drevja po toči smo pisali že v preteklih številkah, zato nasvetov ne bom ponavljal. Povejmo le to, da je ukrepanje nujno, da ne ogrozimo pridelka še za naslednji dve leti ali tri, če nam je že zdaj uničila večino pridelka. Zlasti sadno drevje in vinska trta si zelo težko opomoreta. Toča ne uničuje samo plodov, temveč tudi nastavke in rast rodnega lesa v naslednjem letu, kar pa še kako vpliva na pridelek. Poznam primer dveh sosednjih vinogradov, ki sta bila po hudi toči popolnoma ogolela, brez listja in brez plodov. Pravo opustošenje. V enem so škropili z Regenerinom in Aminom po navodilih, v drugem pa ne. Naslednje leto se je pokazal rezultat. Prvi vinograd, ki so ga ustrezno škropili, je bil zelen, z nastavki rodnega lesa in cvetovi, ki so obetali dober rod, pogled na drugega pa je bil žalosten: gole trtne vitice z malo zelenja, malo poganjki in skoraj brez cvetov. Razlika med obema bi bila približno 1 : 5.
Vabimo vas v našo družbo v Zadar
Na 16. srečanje bralcev Vzajemnosti, ki bo potekalo od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022.
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,
ali se še spomnite, kako lepo smo se imeli na prejšnjih druženjih? Vedno so prehitro minila in ob vrnitvi domov smo že zbirali predloge, kam gremo naslednje leto.
Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo: Unescovo mesto Zadar, Kornate in otok Pag. Nastanjeni bomo v hotelu Pinija s štirimi zvezdicami v mestu Petrčane pri Zadru, na polotoku, obdanem s pinjami in prodnato plažo. Plavali boste lahko ne glede na vreme, saj ima hotel zunanji in notranji sladkovodni bazen.
Polži na vrtu – nikoli končana zgodba
Že naslov nam pove, da bomo pisali o problemu, ki se ponavlja vsako leto, leto za letom. Polži nas spravljajo v obup. Pobiramo jih, jim nastavljamo pasti, razna lepila in gele, da bi omejili njihovo širjenje na naše grede. Ali pa obupamo in uporabimo kemikalije, čeprav jim nasprotujemo. Nikoli pa nam zatiranje ne uspe v tolikšni meri, da bi drugo leto imeli mir.
No, resnici na ljubo so današnja fitofarmacevtska sredstva zelo dobra, zlasti zadnja generacija. Nekateri proizvajalci so zmanjšali količino osnovne snovi za tretjino in povečali izkoristek le-te tako, da je potrebna manjša količina. Spomnimo se uporabe starega preparata Limex ali sredstva Mesurol, ki smo ga pri šestodstotni koncentraciji aktivne snovi metaldehida za enkratno zatiranje potrebovali 15 kg/m². Zdaj je na trgu preparat Metarex s štiriodstotno aktivno snovjo metaldehida in ga potrebujemo na površini enega hektarja samo tri do pet...
-
Od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022, bo potekalo že 16. srečanje bralcev Vzajemnosti
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,
po dveh letih premora zaradi korone vsi že komaj čakamo, da se spet srečamo, poveselimo in družimo. Ker smo bili spomladi prepozni, smo se odločili za jesenski termin, ko je na morju še vedno prijetno toplo.
Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Poskrbeli bomo za razgibavanje, izobraževanje in zabavo. Nastanjeni bomo v hotelu Pinija s štirimi zvezdicami v malem kraju Petrčane pri Zadru, na polotoku, obdanem s pinjami in prodnato plažo. Hotel ima zunanji in notranji sladkovodni bazen.
