Ali vas zanima kako razkužimo česen pred sajenjem in poskrbimo za boljše ukoreninjanje? Osnovni sestavini sta lesni pepel in vrbovo lubje, ki ju najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Poskrbite, da česen v hladnem delu leta najprej razvije dobre korenine in ima v tleh manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Pred sajenjem česna poskrbimo za razkuževanje strokov z lesnim pepelom. To naredimo tako, da stroke česna po stročkanju namočimo v pepel, ki ga dodamo vodi ali izvlečku iz vrbovega lubja. V našem primeru bomo lesni pepel dodali izvlečku iz vrbovega lubja. Lesni pepel poskrbi, da ima česen v tleh manj težav z gnitjem. Tako bo manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Dobre stare viže

Sedem let je imel, ko so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Nihče ni takrat pomislil, da bo kasneje s tem malim glasbilom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh. »Vseskozi me je privlačila harmonika, ki pa sem jo dobil šele pri šestnajstih letih, ko je bilo za začetek glasbenega šolanja že precej pozno,« se svojih mladostnih časov in želja spominja Jože Galič, ki je že več kot pol stoletja dejaven na različnih področjih kulture in umetnosti.

Ustvarjalnica

Oktober velja poleg aprila za najbolj deževen mesec v letu. Čeprav je to čas uživanja v pobiranju domačih pridelkov, dišečega pečenega kostanja in mošta, ki bo kmalu postal vino, pa nam lahko prav deževno vreme pokvari dobro jesensko razpoloženje.  

Rešitev? Živahne sončne in cvetlične barve! Ne le dežnikov, tudi dežnih plaščev in dežnih klobučkov, ki lahko vlažen, siv in turoben dan navdihnejo z razigranostjo, pozitivno energijo.

Dežni plašč je najprej slišal na ime trenčkot, bil je del vojaške uniforme, najbolj priročno oblačilo vojakov v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno. Kot modno oblačilo z nonšalantno zavihanim ovratnikom pa ga je v filmu Casablanca iz leta 1941 proslavil igralec Humphrey Bogart. In čez noč je dežni plašč zablestel tudi v ženski garderobi.

Avtomobilizem

Po štirih letih od prve omembe in vsaj letu dni napovedi so septembra v izbranih križiščih na semaforje privijačili črno obarvane tablice z narisano zeleno puščico, kar pove, da je v desno dovoljeno zaviti tudi pri rdeči luči na semaforju. Seveda po lastni presoji.

Lahko ploskamo in rečemo – končno. Vsakemu vozniku se je že zgodilo, da je pri rdeči luči čakal pred povsem praznim križiščem in bentil. Zato naj bi »tabla z zeleno narisano puščico« omogočila boljšo pretočnost. Slišati je imenitno. Ne smemo pa njene funkcije zamenjati z že dolgo časa poznano zeleno dodatno lučjo s puščico, ki v nekaterih tako opremljenih križiščih odpira zavijanje v desno. Ko se ta zelena puščica prižge, namreč pomeni, da so se prečne poti zaprle in da je zavijanje v desno (skoraj) zanesljivo varno. Narisana zelena puščica nima te iste vloge in moči.

Skrb za grobove je eden izmed načinov, kako se poklonimo prednikom. Lahko je to tudi način vzpostavljanja stika s pokojnikom in pomoč pri premagovanju žalosti, torej tudi priložnost, da se vsaj malo umirimo.

Da se bodo rastline imele priložnost dobro ukoreniniti in tako pripraviti na zimo, se urejanja grobov lotimo v oktobru. Pri tem potrebujemo: 

- Rastline, ki so nezahtevne za oskrbo in lepo uspevajo okolju, upoštevajoč, ali gre za izrazito sončno lego ali senco pod kakšnim drevesom. Dobrodošel bo nasvet strokovnjaka, ki ga boste v vrtnariji zagotovo našli.

Doletele so nas občutne podražitve energentov in pred kurilno sezono nas je strah, kako bomo poravnali stroške za porabljeno energijo ali ogrevanje. Kako naj se pripravimo na hladne dni in se obnašamo varčno?

Spomladi smo še oklevali, da bi korenito spremenili sistem ogrevanja, saj se je zdela energetska kriza še oddaljena. Strošek je namreč lahko zelo velik, a zdaj smo soočeni tudi z dolgimi dobavnimi roki materialov in višjimi cenami. To pa pomeni, da je tik pred kurilno sezono skoraj nemogoče v kratkem času zamenjati ogrevalni sistem. Če ne gre drugače, si lahko pomagamo z manjšimi ukrepi, ki lahko izboljšajo kakovost bivanja v hladnih dneh in pozimi.

Dom in vrt 

Ali veste, da v Ljubljani deluje zavetišče za zavržene rastline? Mladi akademski slikarki Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta si namreč leta 2015 zamislili prav poseben nepridobitni projekt. V začetku sta skrbeli za zavržene rastline kar doma, po nekaj selitvah pa jima je uspelo najti primeren prostor in skupaj z drugimi prostovoljci so zgradili rastlinjak iz odpadnih materialov v gradbeni jami Krater za Bežigradom.

Anamari in Evi Jeri je s projektom uspelo združiti umetniško, ekološko in socialno področje. Likovni umetnici namreč dojemata rastline kot čuteča, kompleksna bitja, ki zaslužijo našo pozornost. Sobnim rastlinam, ki so jih ljudje iz različnih razlogov zavrgli ali pa zanje niso mogli dobro poskrbeti, želita poiskati nov dom. Tako poskrbita tudi za znižanje ogljičnega odtisa, saj večino sobnih rastlin v cvetličarne in prodajalne pripeljejo iz oddaljenih krajev, pri njihovi vzgoji pa so vprašljivi tudi okoljski standardi. Skupaj s somišljeniki tako želijo usmeriti pozornost na odnos do rastlin v urbanem okolju. Ustanoviteljici sta zadovoljni z odzivom, saj je zanimanje za zavržene rastline vedno večje. Pogosto pridejo tudi upokojenci, a večinoma kot donatorji, če za rastlino ne morejo več skrbeti.