GREMO NA IZLET

V sredo, 7. decembra 2022

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod avtobusa ob 7.30 iz Ljubljane. Vmes poberemo še potnike v Celju in Mariboru, potem pa pot nadaljujemo v Avstrijo. Najprej bomo obiskali čokoladnico Zotter, kjer bomo pokusili različne čokolade. Videli bomo del proizvodnje in obiskali še mini živalski vrt. Imeli bomo možnost nakupa sladkih dobrot v pravični trgovini. Sledi vožnja v Gradec, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro, ki je uvrščeno med Unescovo kulturno dediščino. Videli bomo urni stolp, katedralo, mavzolej, v katerem počiva Ferdinand II., deželno hišo in se sprehodili po glavni ulici ter se po želji povzpeli na mestni grič. Prosti čas za obisk adventnih sejmov. Odhod proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah.

Kultura 

Britanska novinarka Caroline Criado Perez je za izhodiščno misel knjige Nevidne, v kateri govori o prezrti in zamolčani polovici človeštva, o ženskah, izbrala misel filozofinje Simone de Beauvoir, ki pravi: Predstavitev sveta, kakor da je naš svet pač tak, je delo moških; opisujejo ga s svojega zornega kota, ki ga imajo po pomoti za absolutno resnico.

Poglejmo, kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri. Zgodovinski učbeniki govorijo o dogodkih, v katerih imajo glavno in edino vlogo moški, prezrte so ženske umetnice, zamolčani so raziskovalni dosežki žensk. Koliko priznanja ima genialna srbska matematičarka Mileva Marić, ki je kot prva žena Alberta Einsteina zanj in namesto njega, ki matematičnega znanja ni imel dovolj, opravljala pomembne matematične izračune in s svojim delom bistveno prispevala k odkritju relativnostne teorije? Lahko pa se razgledamo po domačih logih – koliko vemo o zamolčanih dosežkih Slovenk, o katerih govori knjiga Pozabljena polovica, ki jo je izdala Založba Tuma v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, v kateri je zbranih 129 biografij žensk, ki so na Slovenskem ustvarjale v 19. in 20. stoletju?

V Depojih državnih muzejev v Pivki je na ogled razstava z naslovom Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas. Na 28 panojih je mogoče spoznati zgodovino geodezije in njene glavne razvojne mejnike, osnove zemljemerstva, razvoj kartografije in zemljiškega katastra ter geodezijo v praksi, kot so inženirska geodezija, geodetska stroka v kmetijstvu, ekologiji, kulturi in geodetska stroka pri zagotavljanju suverenosti države. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi geodetsko orodje in razvoj instrumentarija v obdobju izpred 150 let do današnjih dni.

Jopica s šalom

Topla jopica s šalom je kvačkana v privlačnem pahljačastem vzorcu v različnih barvnih vrstah.

Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 in 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 250 (300 oz. 300) g bež volne, 200 (250 oz. 250) g temno sive volne, 150 (200 oz. 200) g oker volne in 100 g sive volne, vse primerne za kvačko št. 5.

Pahljačasti vzorec: kvačkamo po vzorčni risbi. Začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo vzorčno enoto in vrsto smiselno končamo. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Barvne vrste v pahljačastem vzorcu: *po 1 bež, oker in temno siva vrsta, od * ponavljamo.

Reportaža

Jordanija je že desetletja nekakšna oaza miru sredi nemirnega Bližnjega vzhoda. V kraljevini je kljub odsotnosti nafte in rudnih bogastev razmeroma dober življenjski standard. Tudi po zaslugi turizma, ki je že dolgo eden najpomembnejših delov gospodarstva.

Iz večjih evropskih mest (Benetk, Milana, Dunaja) je mogoče leteti v prestolnico Aman, še boljše izhodišče pa je edino pristaniško mesto Aqaba ob Rdečem morju. Tu namreč za dvotedenski obisk ni treba plačati turističnega vizuma. V okolici mesta je več turističnih naselij, nekateri tujci se celo odločajo za nakup nepremičnin v mestu. Med njimi je vedno več upokojencev, saj so življenjski stroški v Jordaniji nižji kot v Evropi, zdravstveni sistem je dobro urejen, domačini pa so prijazni in strpni do tujcev vseh ver. Za obisk jordanskega morja so še posebno primerni hladnejši meseci, saj je voda vedno dovolj topla za kopanje, dnevne temperature pa tudi pozimi segajo čez 20 stopinj Celzija.

Vandramo po Sloveniji

Na višini 1046 metrov nad morjem lahko še v oktobru obiščemo najvišji arheološki park na Slovenskem, znanstveno predstavljene ostaline najvišje poznoantične naselbine Ajdne oziroma utrdbe iz začetka srednjega veka, v kateri so se v strahu pred barbari skrivali antični kristjani. Ne pretežka gorska tura je iz vasi Potoki (600 m) na stari cesti med Jesenicami in Žirovnico dolga poldrugo uro hoje.

Na Ajdno je dostop tudi s ceste, ki iz Završnice nad Žirovnico pelje k Valvasorjevemu domu pod Stolom. V križišču pred domom se cesta odcepi tudi na levo. Pri oznaki za Ajdno izstopite, se spustite do prevala, nakar se po strmi zavarovani poti povzpnete k arheološkemu parku. Za dostop porabite dobre pol ure. Vrh ponuja prečudovit razgled na Stol in Julijske Alpe, Jelovico, Mežakljo in Zgornjesavsko dolino. Primerno za vsako vreme, razen v blatu, poledici in snegu. Hoje je za poldrugo uro v eno smer.

Kultura 

Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štiridesetih letih ustvarila zares velik opus kostumografije za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.

Letos poleti sem si končno privoščila poseben večer in se odpravila na ogled Verige, igre na prostem, v Senico pri Medvodah, kamor me že leta vabita Metka in Matevž Jamnik. V letih, odkar vem za KUD Senica, sem na drugih prostovoljskih poteh spoznala mlada Matejo in Uroša Medarja in izvedela, da sta tudi onadva člana tega kulturnega društva. Tako me je na obisk predstave vodilo še veselje nad mladimi prijatelji, ki bodo prevzeli skrb za žlahtno ljubiteljsko kulturo, da bo živela še naprej.

Po navedbah prof. dr. Janeza Bogataja v zborniku Foto mozaik kulture na Senici so Verigo premierno uprizorili v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1919, sledila je poplava najrazličnejših uprizoritev, pretežno v številnih ljubiteljskih gledališčih.

Stari Grki so bili mnenja, da jabolko zdravi vse bolezni. Tudi v starem veku so jih uporabljali v zdravilne namene. Karel Veliki je zapovedal sajenje jablan v nemških deželah okrog leta 800. Okrog leta 1600 je bilo znanih že okoli 200 sort jabolk, danes pa jih je že čez 2000.

Naši predniki so znali reči, če imate še tako majhen vrt, da lahko na njem posadite samo eno drevo, potem mora to biti jablana. 

Slovenski pregovor pravi, da jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Pomembno pa je, da jemo jabolka z lupino, seveda morajo biti neškropljena.