-
KULTURA
Muzejsko društvo Ribnica je pripravilo zanimivo razstavo z naslovom Ženske za vse čase, ki potuje po sosednjih občinah. Ta mesec je na ogled v Loškem Potoku, marca bo gostovala v Velikih Laščah, aprila pa v Dobrepolju.
Ko so leta 2021 začeli pripravljati seznam znanih osebnosti iz občin, ki jih to društvo pokriva, so kmalu ugotovili, da med njimi skoraj ni žensk, še več, na območju vseh petih občin skoraj ni ulice, ki bi nosila žensko ime. »Že ob prvem pregledu seznama osebnosti pa smo ugotovili, da je v tem okolju delovalo nemalo žensk, nekatere danes bolj znane, druge povsem pozabljene, ki bi jih bilo vredno omeniti in izpostaviti,« pravi Nejc Lovšin, predsednik Muzejskega društva Ribnica.
Zima v črte in cvetje se odeva!
Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Ne gre za tiste črte, ki označujejo sredino cestišča ali prehode za pešce, ki so letošnjo zimo zaradi odsotnosti snega oziroma snežne brozge vselej solidno vidni v vseh urah dneva in noči. Tudi ne gre za ledene rože, ki jih na okna riše zima. No, morda nas z obojim kakšen dan pred pomladjo vreme le preseneti, vsaj za vzorec. Pri teh ustvarjalnih prenovah gre za vzorce. Na blagu, pletenini, usnju.
-
Biseri
Preštevam bisere na ogrlici življenja,
v njih žari svetloba mladih sanj.
Nanizani na vrvico spominov,
s poprhom zrelih let obdani,
blestijo v moje dni.
Prebiram jih.
In ko ne sije sonce,
mi dajejo moči.Zdaj tih večer ugaša moje sanje,
s sivino dni zastrto je nebo.
A biseri, nanizani v spominih,
mi bodo vedno svetili v temo.Vidka Kuselj, fotografija: Shutterstock
Rajski cvet
Svet objel bi brez predsodkov,
vse na njem zasluži si;
splet krivičnih je dogodkov,
ki jih duša ne želi. -
Kultura
Vinko Möderndorfer je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sodeloval je z različnimi gledališči, dela pa tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. Do danes je zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo. V knjižni obliki je objavil več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo, s katerim nagovarja vse generacije, je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Grumovo, Rožančevo, Župančičevo in Ježkovo nagrado. Bil je tudi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.
-
Otroci smo lahko do staršev precej kritični. Tudi če so nam njihov videz in dejanja povečini všeč, nas kdaj kaj zmoti in takrat pomislimo, da mi pa že ne bomo takšni. Vendar pa nehote in ne da bi se tega zavedali, pogosto delamo natanko tisto in na enak način kot naši starši, pa čeprav nas je to nekoč motilo.
Pred leti smo mojo mamo, ki je po zlomu kolka težko hodila, peljali k optiku. Da jo je lahko pripeljal čim bliže, je moj mož avto parkiral na prepovedanem mestu in mamo pospremil v lokal. Ker je bila precejšnja vrsta, je mama moža napotila ven, češ da bo že sama počakala in se vrnila k avtomobilu. Pri tem je trmasto vztrajala tako dolgo, da je mož popustil in se vrnil v avto. Prepričan je bil, da se bo mami pridružil in ji pomagal pri hoji, takoj ko bo stopila skozi vrata. Nato pa se je pred nama pojavil policist in naju strogo opozoril, da je parkiranje na tem mestu prepovedano. Mož mu je hitel razlagati, zakaj je parkiral ravno tam, in pokazal na vhod v optiko. Vsi hkrati smo pogledali proti stopnicam, po katerih nam je mama, ki ne more hoditi, pogumno prihajala naproti, češ poglejte, zmorem sama! Globo za parkiranje na prepovedanem mestu smo seveda plačali.
-
OH, TI NAŠI VNUKI
Naša ta mala oziroma tretja po vrsti v naši družini je bila v svojem zgodnjem otroštvu prava umetnica za sestavljanje besed. Nove besede je sestavljala iz že obstoječih ali pa je besedi dodala še kakšno črko ali obrnila nekaj zlogov in nastala je nova besedna umetnina. Spomnim se kočolade in kočolinota pa nongice, Zabrega in Pikonogavita pa hrbtne plavuti, ki dobro dene ...
Te besede so bile po navadi zelo simpatične in smo jih začeli uporabljati še preostali družinski člani. Tudi ona sama je bila simpatična, luštkana, vedno nasmejana, tudi malo poredna. Bila je bolj okrogla kot drobčkana oziroma ne prav suhcena in moja mama, njena babica, ki so jo vnuki na njeno željo klicali majka ali majkica, je rekla, da je kot en knofek. Tako smo pri nas doma v našem narečju rekli gumbom oziroma majhnim gumbom.
Po poti matere Tereze in škofa Gnidovca
Reportaža
Zagotovo med bralci ni nikogar, ki ne bi poznal matere Tereze, svetnice, rojene v Skopju. Verjetno je manj ljudi slišalo za slovenskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kot smo se prepričali slovenski popotniki, pa sta oba pustila globok pečat tako v Severni Makedoniji kot na Kosovu in v Albaniji.
Severna Makedonija je država s številnimi političnimi in gospodarskimi problemi, zato je za obiskovalce presenetljivo, ko se v njenem glavnem mestu srečajo z množico impozantnih bronastih kipov, ki delujejo skoraj neresnično. Zgradili so jih v zadnjih tridesetih letih, upodabljajo pa makedonske junake od kraljev Aleksandra, Filipa, Njegoša do simbolov upora.
-
ROKODELCI
Angela Zajc, v društvu in med prijatelji znana kot Jelka, je že skoraj tri desetletja članica Društva upokojencev Litija. Je dejavna članica ustvarjalnih delavnic, vse odkar so jih v sklopu Socialne sekcije uvedli pred več kot dvema desetletjema.
Ko je bila še v službi, ji čas ni dopuščal, da bi izrazila svojo kreativnost; to je počakalo do upokojitve. Mama jo je sicer naučila ročnih del: vezenja, pletenja, kvačkanja. Tudi v šivanju se je poskusila že zelo zgodaj. Pravzaprav je bilo Jelkino življenje tudi profesionalno povezano z ustvarjanjem, saj je poklicna krojačica. Njena prva kreativna dela so bile plesne obleke za poklicne plesalke. Sodelovala je z velikimi podjetji in zanje šivala otroška oblačila, kravate, metuljčke, vezla na brisače …
Visoka greda ni samo za zelenjavo
VRT
Predstavljamo vam inovativne rešitve za zasaditev visoke grede na vrtu, terasi ali v atriju. Poleg idej za kombinacije zasaditev skozi vse leto boste izvedeli tudi, kako poskrbite za zdravje rastlin.
Zemljo vsako leto zamenjamo. Najbolje je, da kupimo zemljo, ki je namenjena prav za polnitev visoke grede. Pred sajenjem celotno gredo pognojimo s polovičnim odmerkom organskega gnojila. To naredimo zato, ker solate in rukole ni treba močno gnojiti. Tako je gnojilo v granulah rastlinam dostopno že po dobrem tednu dni. Kompost večinoma kombiniramo s konjskim gnojem v obliki pelet in ga uporabimo na vrtnih gredicah in v rastlinjaku za gnojenje zelja, cvetače, ohrovta, paradižnika, bučk, paprike in drugih plodovk.
Za začetek leta – živahne barvne sestavljanke
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Iz treh starih majčk – ena nova
Kako se spopasti z januarskimi vzdušji, ki po veselem decembru niso vselej najbolj razigrani?
