-
GREMO NA IZLET
V soboto, 18. junija 2022
Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna in Ilirska Bistrica.
Odhod avtobusa ob 5. uri s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani. Sledila bo vožnja proti Hrvaški do Reke. Naš prvi postanek bo stara trdnjava Trsat, ki leži na 138 metrov visoki vzpetini nad sotesko reke Riječine in kjer sta romarska cerkev Matere Božje in frančiškanski samostan. Sledila bo vožnja do Reke, kjer si bomo ogledali mestni park, tržnico, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja, Hrvaško narodno gledališče Ivana Zajca, cerkev Sv. Vida, kapucinsko cerkev in druge znamenitosti. Nadaljevali bomo v Opatijo in se sprehodili po mestu, polnem mogočnih obmorskih vil, čudovitih plaž in parkov. Čas bo za kosilo, po kosilu pa se bomo napotili do mesteca Hum, najmanjšega mesta na svetu, ki spada med najprivlačnejše istrske izletniške točke, predvsem za ljubitelje narave. Pozno popoldne bo sledila vožnja proti domu. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
-
VRT IN DOM
Večinoma smo prepričani, da imajo gojitelji kaktej dobesedno bodičastega konjička, a v vsakem primeru in v celoti to vendarle ne drži. Kar nekaj rodov je brez »sovražno razpoloženih bodic«, pri enem pa imamo opravka celo s pravimi listi, kar je ostanek dednostnega razvoja v veliki botanični družini.
V vrtnarski praksi kakteje, ki imajo sploščena razvejana stebla, ki bi jih ob površnem opazovanju lahko imeli za liste, imenujemo sezonski členarji. Pod povrhnjico se skrivajo klorofilne plasti, potrebne za asimilacijo, kar jim daje funkcijo listov. Nekaj let stari poganjki vendarle olesenijo in zelena barva izgine. Ker so to v naravi priraslike v drevesnih rogovilah ali celo na skalah, ima vsak členek sposobnost obnove in se zlahka zakorenini ter ustvari samostojno rastlino. Členarji se grmičasto razraščajo in so po svoji razvejanosti – odvisno od sorte – bolj pokončnega ali nekoliko povešajočega se videza. S cepljenjem na katerega od stebričastih kaktusov lahko členarje precej preprosto vzgojimo kot nadvse dekorativno obliko drevesca.
Majhne in hitre, a učinkovite prenove
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Znanka mi je zadnjič, ko sva se srečali, rekla: »Odlične, uporabne ustvarjalne ideje imaš. Ampak vedno moram za pomoč prositi šiviljo ali kakšnega mojstra. Daj, predlagaj tudi kaj tako preprostega, da se bom lahko prenove lotila sama, kajti od šiviljskih spretnosti znam le zašiti gumb in na roke kaj zarobiti.«
Električna kolesa niso modna muha
Električna kolesa postajajo vedno bolj priljubljena, razširjena in tudi dostopnejša. Še posebno pridejo prav starejšim, saj lahko razmišljajo o daljših razdaljah in težjih cestnih vzponih.
Marsikdo meni, da so električna kolesa le potuha, saj se ni treba truditi s poganjanjem pedalov. Toda kolo se ne pelje samo, saj elektromotor le pomaga pri vožnji. S pomočjo računalniškega sistema si lahko uravnavate stopnjo moči in prilagajate način vožnje. Kontrolna enota je nameščena na krmilu, bateriji ali kot aplikacija na pametnem telefonu. V praksi to pomeni, da v klanec vozite z manjšo ali večjo pomočjo elektromotorja, po ravnini pa jo potrebujete le občasno, da se lahko malo oddahnete. Še vedno morate kar precej delati z nogami.
Kruha ne dela moka, ampak roka …
SPOMINI NA OTROŠTVO
… sem prebrala danes na vratih naše pekarne. Že dolgo hodim v to pekarno in šele danes sem odkrila ta napis, ta izrek, to resnico.
Močno se me je dotaknil, saj imam do kruha že od nekdaj poseben odnos. Spomnim se, kako ga je moja mama mesila in pekla. Vsak teden vsaj enkrat. To je bil najboljši kruh mojega otroštva. Po njem je dišala vsa hiša in vonj je prekril tudi naš brjač, naše dvorišče. Če je bilo kuhinjsko okno odprto, je zadišalo še čez cesto do bližnjih sosedov.
-
Dekorativni elementi ob veliki noči so povezani s pomladjo in igrivostjo. Z nekaj domišljije in ustvarjalnosti lahko pripravimo res izvirne dodatke.
V dekoracije vključimo pomladno cvetje, pirhe, piščančke, zajčke in pastelne barve. Mizo, obloženo z velikonočnimi dobrotami, lahko z dodatki spremenimo v pravo pašo za oči. Uporabimo čim več cvetličnih vzorcev – na prtu, prtičkih, krožnikih in skodelicah, na mizo postavimo cvetje v vazi ali kar v lončkih, izberemo kozarce z barvnimi dodatki, odličen izbor je »vintage« skleda, ki jo lahko napolnimo s pisanimi pirhi v pastelnih barvah cvetja, zraven postavimo še puhastega zajčka … Pazimo, da so dodatki med seboj barvno usklajeni.
Budimpešta, prelestna obdonavska prestolnica
Iz Ljubljane do Budimpešte je slabih 500 kilometrov, in če se odpravite na pot v zgodnjih jutranjih urah, ste opoldne tam. Vmes si lahko privoščite postanek ob Blatnem jezeru (Balaton), ki je ostanek Panonskega morja. Njegova južna obala je polna letovišč. Vzdolž meri 70 kilometrov in ima idiličen polotok Tichany. V okolici gojijo dobre sorte vinskih trt, sicer pa lahko vso dolgo pot do Budimpešte opazujete obdelano madžarsko ravnico – same njive in širna polja koruze, rži, maka ... Travnikov ali neobdelanega koščka zemlje ni videti prav nikjer.
Bogati naravni svet Bele krajine
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Današnja podoba Bele krajine je posledica številnih procesov in dogodkov v zadnjih 215 milijonih let Zemljine zgodovine. Pri oblikovanju tukajšnjih površinskih in podzemnih oblik sta imela pomembno vlogo predvsem kamen in voda.
Kamnine v sebi skrivajo zapise raznolikih okolij svojega nastanka in razvoja življenja v Zemljini preteklosti. Poznamo magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine. Na površju Bele krajine najdemo le sedimentne, kot so stromatolitni dolomit, lidiotidni apnenec, grebenski apnenec, rudistni apnenec, apnenčeva breča in premog.
-
Ali se že veselite ustvarjanja poletnih cvetličnih zasaditev? Letos bodo zagotovo nekaj posebnega, saj je barvni inštitut Pantone za barvo leta 2022 razglasil neobičajno vijoličasto modro barvo »Very Peri«. Tisti, ki želite biti v trendu, jo boste vključili v poletne zasaditve, saj je pri balkonskem cvetju ponudba teh odtenkov zelo široka.
Vijoličasti cvetovi Petunie 'Little Picaso' so obrobljeni z neonsko zeleno in se v sredini cvetlične zasaditve prepletajo z nežnimi modrimi cvetovi lobelije. Nasad se nadaljuje z dvobarvnimi velikimi cvetovi petunije, ki so v sredini snežno beli, nato pa v pastelih prehajajo v izrazito vijoličast odtenek. Tako zanimivi in posebni cvetovi so vidni že od daleč. Zaradi zelo malo zelene podlage strukturnih rastlin veliki cvetovi kar žarijo. Zasaditve s petunijami so vedno izredno bogate s cvetenjem, sploh če ugodimo njihovim potrebam in jih posadimo v specialne substrate, ki imajo ustrezno kisel pH.
-
Veliko nas je, ki si spomladanske sprehode radi popestrimo z nabiranjem čemaža (znanstveno ime Allium ursinum), užitne rastline, ki diši po česnu. Iz njega naredimo juho, namaz ali ga uporabimo kot začimbo. Vendar moramo čemaž dobro poznati, da ga ne zamenjamo s katero podobno, a strupeno rastlino. Če nismo stoodstotno prepričani, da so listi čemaža, jih raje ne nabirajmo.
Nabiralce lahko usodno zapeljejo zeleni listi jesenskega podleska (znanstveno ime Colchicum autumnale). Strupeni listi, ki spomladi poženejo iz zemlje v istem času kot čemaž, so prav tako zeleni, vendar veliko večji, debelejši, zviti in objemajo po več zelenih šestdelnih plodov v velikosti oreha, ki so se čez zimo razvili v zemlji.