V stanovanju lahko v največji meri predvsem sami poskrbimo za lastno varnost in posledično za uporabnost stanovanja. A pogosto nas prav doma pričakajo nevarnosti. Veliko nevarnost za padec tako predstavljajo preproge različnih velikosti in predpražniki.

Velike in majhne preproge, tekači in razni dekorativni dodatki za tla (živalske kože, preproge iz rafije in podobno) pripomorejo k prijetnemu vzdušju v stanovanju in dopolnijo opremo. Prostor barvno poživijo, dušijo zvok in varujejo pred hladnimi tlemi. Predpražnike pa preprosto potrebujemo pred vhodom ali kje drugje v stanovanju, na primer pred izhodom na teraso. Tudi v kopalnici uporabljamo manjše preproge in brisače, na katere stopamo iz prostora za prhanje ali kadi.

Dobre stare viže

Družinski trio Pogladič je že dolgo na našem glasbenem prizorišču, ni pa veliko takšnih družinskih ansamblov v Sloveniji. Pred štirimi leti so posneli dve skladbi celo s svojimi otroki oziroma vnuki. S skladbama Zimski čas in Predraga slavljenca so se predstavili v televizijski oddaji Slovenski pozdrav, tako da so prvič na javnem odru stali trije rodovi družine Pogladič.

Franc Pogladič, ustanovitelj tria, je svojo glasbeno pot začel kot otrok. Odraščal je na kmetiji v Ivenci pri Vojniku na Štajerskem. Njegova mama Marija je igrala na diatonično harmoniko skupaj z bratom Pavlom Švabom, ki je bil pravi ljudski godec. Denarja takrat sicer ni bilo veliko, a je Franc od snubcev in fantov njegovih sester ter sorodnikov na malce zvit način le naprosil toliko denarja, da si je lahko kupil prvo harmoniko. »Mi smo bili rojeni z glasbo, a do harmonike, moje druge ljubice, je bilo včasih zelo težko priti. Denar sem moral 'nafehtati' pa še ata mi je dal sod z vinom in obleko, kar sem potem zamenjal za prvo harmoniko,« se spominja svojih mladih let.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV 

Ob omembi imena slikarja in grafika Vladimirja Lamuta se v zavesti marsikaterega Novomeščana prikaže reka Krka, zamolklo zelena in skrivnostna med bujnim obrežnim rastjem, spomnimo se tudi številnih vedut Novega mesta in upodobitev domače pokrajine v njegovi neposredni bližini.

A čeprav je bil Lamutov likovni pogled neločljivo povezan z domačim okoljem, so se prelomne spodbude in premiki v njegovem ustvarjanju pojavili šele po njegovem prvem študijskem potovanju v Pariz in kasneje v Bruselj.

Pozimi v rastlinjaku uspevajo rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Poskrbimo, da nikoli ne bo prazen. Pred zimo sejemo še rastline za zeleno gnojenje in oživljanje vrtnih tal.

Do januarja ali februarja lahko v rastlinjaku brez težav prezimimo vse vrste radičev. V decembru pobiramo radič štrucar in druge glavnate sorte radiča. Paziti pa je treba, da ne zalivamo preveč, drugače lahko hitro začnejo gniti. V njem uspevajo tudi motovilec, blitva, špinača in zimska solata, ki najbolje prezimi, če ni prevelika. Tako ni težav z gnitjem in pozebami. Kitajsko zelje je nekoliko manj trajno, zato ga poberemo najprej. Lepe notranje liste uporabimo v solati s fižolom ali kot dušeno prilogo k različnim jedem. Trdo sredico lahko izrežemo, pečemo, dušimo in jo ponudimo kot zelenjavno prilogo.

Čeprav je bilo 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti namesto konec pomladi tokrat na pragu jeseni in se dolgi dve leti nismo videli, pa tudi manj nas je bilo kot običajno, se to pri vzdušju ni poznalo. Zelo lepo je bilo videti znane obraze in hkrati spoznavati nove.

Že doma smo naročili sončno vreme in dobro voljo – in obojega je bilo vse štiri dni v izobilju. Tako kot petja, saj so nas (različni, a vsi odlični) lokalni glasbeniki pozdravili že v hotelu Pinija v Petrčanah pri Zadru, kjer smo bili nastanjeni, nas spremljali na ladji in zabavali ob večerih. Nekaj posebnega pa je bil koncert dalmatinskega latino šarmerja Davorja Radolfija, ki si je vzel čas tudi za klepet – med drugim o tem, kako so mu všeč slovenska hrana in še posebej vina.

GREMO NA IZLET

V sredo, 7. decembra 2022

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod avtobusa ob 7.30 iz Ljubljane. Vmes poberemo še potnike v Celju in Mariboru, potem pa pot nadaljujemo v Avstrijo. Najprej bomo obiskali čokoladnico Zotter, kjer bomo pokusili različne čokolade. Videli bomo del proizvodnje in obiskali še mini živalski vrt. Imeli bomo možnost nakupa sladkih dobrot v pravični trgovini. Sledi vožnja v Gradec, kjer si bomo ogledali staro mestno jedro, ki je uvrščeno med Unescovo kulturno dediščino. Videli bomo urni stolp, katedralo, mavzolej, v katerem počiva Ferdinand II., deželno hišo in se sprehodili po glavni ulici ter se po želji povzpeli na mestni grič. Prosti čas za obisk adventnih sejmov. Odhod proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah.

Kultura 

Britanska novinarka Caroline Criado Perez je za izhodiščno misel knjige Nevidne, v kateri govori o prezrti in zamolčani polovici človeštva, o ženskah, izbrala misel filozofinje Simone de Beauvoir, ki pravi: Predstavitev sveta, kakor da je naš svet pač tak, je delo moških; opisujejo ga s svojega zornega kota, ki ga imajo po pomoti za absolutno resnico.

Poglejmo, kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri. Zgodovinski učbeniki govorijo o dogodkih, v katerih imajo glavno in edino vlogo moški, prezrte so ženske umetnice, zamolčani so raziskovalni dosežki žensk. Koliko priznanja ima genialna srbska matematičarka Mileva Marić, ki je kot prva žena Alberta Einsteina zanj in namesto njega, ki matematičnega znanja ni imel dovolj, opravljala pomembne matematične izračune in s svojim delom bistveno prispevala k odkritju relativnostne teorije? Lahko pa se razgledamo po domačih logih – koliko vemo o zamolčanih dosežkih Slovenk, o katerih govori knjiga Pozabljena polovica, ki jo je izdala Založba Tuma v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, v kateri je zbranih 129 biografij žensk, ki so na Slovenskem ustvarjale v 19. in 20. stoletju?

V Depojih državnih muzejev v Pivki je na ogled razstava z naslovom Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas. Na 28 panojih je mogoče spoznati zgodovino geodezije in njene glavne razvojne mejnike, osnove zemljemerstva, razvoj kartografije in zemljiškega katastra ter geodezijo v praksi, kot so inženirska geodezija, geodetska stroka v kmetijstvu, ekologiji, kulturi in geodetska stroka pri zagotavljanju suverenosti države. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi geodetsko orodje in razvoj instrumentarija v obdobju izpred 150 let do današnjih dni.