Deliti umetnost skozi smeh in tako razveseljevati otroke in odrasle, ki jih življenje še prav posebej tepe, je vrhunec dobrote. To je spoznal zdravnik Patch Adams in je prinesel smeh v bolnišnice. In tako so se sčasoma razvili Rdeči noski.

Avtor zamisli klovni umetniki v pomoč bolnim je Američan Michael Christensen. Pri nas je Društvo Rdeči noski leta 2003 ustanovila Eva Škofič Maurer. Danes je profesionalna klovnesa in ambasadorka društva, katerega poslanstvo je omogočiti obiske bolnišničnih klovnov v vseh bolnišnicah, kjer si tega želijo, da bi s humorjem ter ustvarjanjem pozitivnega ozračja malim in velikim bolnikom polepšali bolnišnične dni, osebju pa olajšali in pomagali pri delu. Društvo je javnega interesa na področju zdravja in ima status humanitarne organizacije. Je tudi član mednarodne organizacije Red Noses International s sedežem na Dunaju.

Pravokoten kos blaga v približni velikosti 180 x 140 cm, imenovan pareo ali sarong, je osnovno oblačilo prebivalcev Tahitija, otoka Francoske Polinezije. Tudi pri nas se je v devetdesetih letih pojavil kot modni dodatek h kopalkam. Prepričana sem, da ga mnoge izmed vas že imate v svoji omari in da ste nanj morda že pozabile. Rada bi vas spet spomnila nanj in na to, kako uporaben kos oblačila postane, ko ga znamo pravilno oviti, zavezati, preplesti.

Na spodnjih fotografijah vam ponujam nekaj idej, kako ga lahko uporabite na vedno moden in praktičen način.

Jani Kovačič, vokalist, pisec besedil, skladatelj in profesor filozofije, je že več kot štirideset let na slovenski glasbeni sceni. Vsi se spominjamo njegovih uspešnic Delam, Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Revolucija, Otroci samohranilk ... Vedno je bil samosvoj in izviren avtor. Zajadral je v slogovno različno glasbo od rocka do jazza, preizkušal se je celo v rapu, ustvarjal glasbo za gledališke predstave, napisal več knjig. Nekateri pravijo, da je tudi politični aktivist.

Vratič je zelo cenjeno zelišče v ljudskem zdravilstvu. Na domačem vrtu je najbolj uporaben kot naravno škropivo, ki deluje proti škodljivcem. Cvetove najpogosteje nabiramo v poletnem času. Brez težav raste na vsakem vrtu, razmnožujemo ga zelo enostavno. V kuhinji izboljša okuse jedem, poskrbi tudi za nego kože v naravni kozmetiki. 

Prevrelka, brozga in čaj iz vratiča delujejo insekticidno in zatirajo večino žuželk. Čaj iz vratiča pripravimo tako, da pest zeli prelijemo z litrom vode in dodamo malo soli. Pripravek ohladimo in ne redčimo z vodo ter škropimo po rastlinah. Brozga, ki je pomešana s presličnim čajem in dodatkom jedilne soli, zaščiti paradižnik pred pegavostjo, rastline pa tudi pred rjo in plesnimi.

Z dobro voljo naokrog

Ali imate radi tropske orhideje? Ste vedeli, da njihove sorodnice rastejo tudi na naših tleh? Resda so precej manjše, ampak med njimi so prave krasotice. Toda občudujemo jih lahko le v naravi, ker so zaščitene. Sredi maja, ko so se divje orhideje ali kukavičevke najbolj razcvetele, so v Krajinskem parku Lahinja vabili na voden ogled po parku.

Ob dnevu krajinskih parkov so pripravili več dogodkov, da bi opozorili, kaj vse lahko vidijo obiskovalci. Krajinski park Lahinja je v osrčju Bele krajine in spada med manjše parke pri nas. Obsega le 2,6 kvadratnega kilometra, vendar je med biotsko najraznovrstnejšimi območji, zato je vključen tudi v Naturo 2000. Njegova glavna značilnost je izrazit kontrast med suhim kraškim površjem in močvirnim svetom, kar je redkost v Beli krajini. Suhi travniki slabše kakovosti in z malo zemlje so zelo pomembni za obstoj več vrst orhidej.

Z dobro voljo naokrog

V današnjem času je težko najti dejavnost, ki bi otroke zanimala bolj kot telefoni in internet; toda če jih popeljemo v naravo, hitro odkrijejo marsikaj zanimivega in celo vznemirljivega. »Potepanja z babico«, ki si jih lahko ogledamo na YouTubu, to potrjujejo.    

Stari starši, pri katerih vnuki pogosto preživljajo proste dni, se sprašujejo, zakaj so otroci nenehno na telefonu, prijateljem tipkajo sporočila, namesto da bi se z njimi v živo pogovarjali. »Otroci po spletu raziskujejo čudesa sveta, ne poznajo pa »čudes«, ki so tako rekoč pred njihovim pragom,« razmišlja Marjanca T. Antić, ki je po poklicu vzgojiteljica, dolgo pa je delala tudi v turizmu. Zdaj s svojimi vnuki, starimi deset, osem, šest in štiri leta, združuje ti dve področji.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Nagelj je še vedno priljubljen motiv za vezenje s križci. Vzorci nageljnov nas povsem prevzamejo, saj so vezeni le v eni barvi – žlahtni temno rdeči.

Z nageljni okrasimo vogale prtičkov. Sestavljeni v sredinski vzorec so čudovit okras na velikem namiznem prtu, bordura s ponavljajočimi se motivi nageljnov oplemeniti namizni tekač, zaveso …

Motive nageljnov vezemo 1,5 do 2 cm od robov s tremi nitmi deljive prejice čez 2 x 2 niti na blagu, na katerem lahko štejemo niti. Preden se lotimo vezenja, moramo najprej prešteti križce na vzorčni risbi, nato pa še niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec in kam ga lahko umestimo.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

V Miklavžu na Dravskem polju je bilo rimsko gomilno grobišče odkrito jugovzhodno od naselja v gozdu severno od ceste Maribor–Ptuj. Gomile je prvi omenil Alfonz Müllner leta 1873, kasneje v letih 1901 in 1902 pa je Franz Ferk poročal o 16 gomilah, od katerih so danes ohranjene le še tri.

Do raziskovanja ene izmed gomil je prišlo leta 1961, potem ko so domačini z nje začeli odvažati zemljo za gradnjo gasilskega doma. Pri tem so naleteli na grob, obdan s ploščami, o čemer je bil obveščen muzejski arheolog Stanko Pahič. V sredini gomile nameščena grobnica je sestavljena iz pokonci postavljenih kamnitih plošč, podprtih z dvema kamnitima stebričema, s ploščami je tudi pokrita, tla pa so iz prodnikov, prelitih s tanko plastjo malte. Na tla grobnice so bili položeni predmeti in nasuta je bila plast pepela, pomešanega z žganino iz grmade. Med najdbami sta dve stekleni žari z ostanki sežganih kosti, vrsta drugih steklenih posod, sigilatna skodela, bronasto okovje pasu s pasno spono, škatlica za ličila z medaljonom, fibula, bronast novec in drugo. Najdbe kažejo, da je bila v grobu pokopana premožna ženska v času prehoda iz 1. v 2. stoletje.

Dobre stare viže

V Kostelu ob reki Kolpi so konec prejšnjega stoletja ljudje menili, da bi bilo prav, da oživijo bogato kulturno-etnološko dediščino njihovih prednikov, ki so bili odlični pevci in muzikanti, skratka veseljaki.

Tako so leta 1987 ustanovili kulturno društvo Kostel, v katerem so delovali pevski zbor ter dramska in folklorna skupina. Folklorno skupino je v začetku z diatonično harmoniko spremljal Martin Marinč, kmalu pa so se mu pridružili še štirje domači fantje in eno dekle iz Škofje Loke. Igrali so na tambure in navadno harmoniko, glasbila, ki so bila v njihovih krajih priljubljena že v preteklosti. Kar nekaj let so se družili in s plesalci nastopali na najrazličnejših prireditvah. Potem pa so kot tamburaši stopili na samostojno glasbeno pot in od leta 1995 jih poznamo pod imenom Prifarski muzikanti.

Utrinki iz kulturne ponudbe nekaterih poletnih festivalov

34. mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba Slovenije

V Ustanovi Imago Sloveniae – Podoba Slovenije že 34. leto zapored kot nevladna in neprofitna organizacija pripravljajo brezplačno dostopne kulturne dogodke na visoki ravni po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. To jim uspeva s trdim delom, ker donatorje in sponzorje pridobivajo sami, dobro sodelujejo s tujimi ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili raznolik glasbeni izbor od klasike in predstavitve mladih talentov do jazza in etno glasbe.