Sredi februarja sem obiskala Združene arabske emirate (ZAE) na Bližnjem vzhodu, na puščavskem območju Arabskega polotoka ob Perzijskem zalivu. ZAE sicer sestavlja sedem emiratov, med katerimi sta najbolj znana moderen in vedno živahen Dubaj ter upravna in mirna prestolnica Abu Dhabi.

Iz Ljubljane sem odletela z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Flydubai. Med letom so ponujali hrano in brezalkoholno pijačo, kdor je želel alkoholno pijačo, pa jo je moral plačati. Po šestih urah smo pristali na ogromnem letališču v Dubaju, povsod je bila velika gneča. V menjalnici sem nekaj evrov zamenjala v njihove dirhame za prevoz s taksijem. Težko sem ga dobila, čeprav je pred letališko stavbo čakalo več kot sto taksistov, je bilo tudi ogromno potnikov in prerivanja. Med bivanjem tukaj sem se veliko vozila s taksiji, in naj povem, da so cenejši kot pri nas. Potovala sem sama in povsod naletela na prijazne in ustrežljive ljudi. Čeprav velja Dubaj za prestižno državo, si lahko marsikaj privošči tudi turist s povprečnimi dohodki. Samo najti je treba ustrezne trgovine ali restavracije. Sama sem se na primer odločila, da ne bom jedla v hotelu, pač pa v drugih lokalih. V hotelski sobi pa je bil nameščen kavni avtomat, da sem si lahko pripravila kavo z mlekom v prahu …

Butični založnik in zasebni galerist, strasten zbiratelj domoznanskega gradiva, iskalec prezrtih osebnosti Primož Premzl je nekaj čisto posebnega na slovenski kulturni sceni. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Najpomembnejši pa je njegov žlahtni entuziazem, s katerim opravlja svoje založniško poslanstvo. Brez tega bi bilo marsikaj izgubljeno in nedostopno.

Premzlovo zbirateljstvo izhaja iz zbiranja sličic v otroštvu, filatelističnega in numizmatičnega navdušenja v osnovni in srednji šoli, v sredini osemdesetih let pa je začel resno zbirati še drugo gradivo. In postal je založnik. »Naključno srečanje z likovnim in tehničnim urednikom pri Pomurski založbi Francem Mesaričem, sicer znanim prekmurskim slikarjem in grafikom, leta 1992 je bilo prelomno za mojo prihodnjo poslovno pot. Ponudba Pomurske založbe, da pri njih izdam svojo prvo knjigo, je pripeljala do tega, da sem kmalu zatem svojo pot nadaljeval kot samostojni založnik. Odkrivanje preteklosti me povezuje z mojimi predniki, brez katerih ne bi mogel početi tega, kar počnem že skoraj štirideset let.« Do zdaj je založil in izdal v svojem Umetniškem kabinetu 56 zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških knjig.

V neokrnjeni naravi pod mogočno Menino planino cveti posebno lep makov cvet – gornjegrajski Makov svet. To je inovativni center za osebe z demenco, najsodobnejši pri nas. Zasnovan je kot prizidek k tamkajšnjemu klasičnemu domu za starejše občane, stanovalci pa so iz vseh slovenskih pokrajin.

Direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant je povedala, da so Makov svet odprli lani poleti simbolno pri njih, ker je tu družba Deos pred 20 leti zgradila prvi dom (to so zasebni domovi s koncesijo) in tudi ker je v teh predalpskih krajih odlično podnebje. »Za ime smo se odločili skupaj s stanovalci. Vprašali smo jih, česa se radi spomnijo iz svoje preteklosti, in dejali so, da žitnih in makovih polj,« pove sogovornica in doda, da podoben projekt načrtujejo še v Kopru.

Vandramo po Sloveniji

Z avtomobilom lahko pridemo v Rakov Škocjan oziroma k Zelškim jamam iz treh smeri: z Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje Rakek pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, sicer krajinskem parku. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Zelških jamah oziroma pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 kilometra oziroma poldrugo uro hoje. Zahteva pa dobro obutev.

GLASBA

Praznovanje: 70 let Ljubljana Festivala

Streha nad poletnim gledališčem Križank je popravljena, tako da bodo Križanke spet osrednje festivalsko prizorišče. Festival 21. junija začenja Poletna noč, ki bo posvečena slovenskim pesnicam in pesnikom ob 60. obletnici Slovenske popevke. Napovedujejo simfonične in komorne koncerte, operne in baletne predstave ter muzikale. Prišlo bo kar sedem tujih orkestrov pod taktirko največjih dirigentov. Med njimi so Orkester Zahodno-vzhodni divan, ki ga vodi  Daniel Barenboim,  Simfonični orkester iz Pittsburgha pod vodstvom Manfreda Honecka ter...

Mini zelenjavni vrt postaja za marsikoga svet samooskrbe, ki je vedno pri roki. Številna zelišča ter cepljeno in miniaturno zelenjavo lahko pridelamo tudi na balkonih visokih stolpnic ali na domači terasi.

Ko boste enkrat na svojem balkonu namenili prostor zeliščem, boste presenečeni, kolikšno zalogo čaja in začimb si lahko pripravite. Melisa, meta in citronska verbena imajo močno robustno rast, iz katerih boste dobili veliko količino zelenega materiala za rezanje. Za zimo pa dovolj dišečega pomirjajočega čaja za vso družino, saj imata citronska verbena in melisa prijeten vonj po limoni.

Pri Gorenjski turistični zvezi že od leta 2000 poteka akcija Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna in v letu 2013 program izbora za najlepše gorenjske nageljne še nadgradila. 

Ljubitelje nageljnov so vsako pomlad povabili na predavanje v katero izmed gorenjskih vrtnarij, kjer so si izmenjali izkušnje in dobili strokovne nasvete o vzgoji in negi nageljnov. Vsako leto je tudi veliko prijav na razpis za priznanje in prejemniki se jih iskreno razveselijo. Z akcijo so pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa kupovati in z njimi lepšati svoje domove. Marsikatera gorenjska hiša je okrašena z nageljni, tudi večmetrske balkone, zasajene z nageljni, lahko vidite na Gorenjskem, predvsem...

Vsepovsod rožice

Nežne rožice, skrite med zelenimi vejicami, so se ljubko razcvetele na zelenem prtu.

Cvetlični vzorec s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Cvetke in vejice lahko tudi sami sestavimo v privlačen vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec prenesemo na blago tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo.

Za vezenje potrebujemo prejice v rumeni in svetlo rjavi barvi ter v treh odtenkih rdeče in zelene barve.

Bili so zlati časi lutkarstva, vsaj če govorimo za Gorenjsko v osemdesetih letih, se spominja avtorica razstave Lutke dveh prijateljev Mita Muljavec Uršič, upokojena vzgojiteljica in lutkarica. Zbrala je lutke iz več kot dvajset lutkovnih predstav, ki jih je ustvaril Saša Kump in jih skupaj z njim, pozneje pa tudi samostojno uporabljal Cveto Sever in naslednje generacije kranjskih lutkarjev.

Raznolike in pisane ročne lutke, marionete, ploske lutke, javajke, čisto posebne na dolgem kovinskem »obešalniku«, in tudi takšne iz debelih lesenih kosov na vrvicah … Lahko rečemo, da je bila v več kot petdesetih letih na ogled zgodovina razvoja lutkarstva v Kranju. Razstava v Galeriji Ceneta Avguština je bila enkratna v dvojnem pomenu: zaradi čudovitih barvitih lutk, ki komaj čakajo, da bi jih kdo vzel v roke in bi z igralčevim glasom ponovno zaživele, in zaradi tega, ker se ne bo nikoli več ponovila.