Vas zanima, kako pripraviti odlično domače gnojilo iz kopriv? Ali ste vedeli, da lahko iz njih pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.

Koprive so na vrtu zelo uporabne. Iz njih lahko pripravimo izvrstno dušično gnojilo. To najlažje naredimo s pomočjo prevrelke, ki jo pripravimo tako, da kilogram svežih kopriv namočimo v desetih litrih vode in dnevno mešamo. Tako preprečimo gnitje koprive in prezračimo tekočino. Uporabimo lahko tudi 150 do 200 gramov suhih zeli in jih namočimo v desetih litrih vode. Večjo posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom, pustimo na soncu toliko časa, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni. Neprijeten vonj koprivne prevrelke lahko omilimo s kameno moko ali baldrijanovim izvlečkom. Koprivno prevrelko pred uporabo redčimo v razmerju 1 : 10. Uporabljamo jo kot tekoče gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, poleg tega pa še nekaj kalcija in kalija. Zalivamo po tleh in tako pognojimo rastlino ter okrepimo koreninski sistem.

Žajbelj (Salvia officinalis) uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila v obliki čaja in tudi mazila. Uporablja se tudi kot začimba. Izžareva silno energijsko moč, spodbuja ljubezen, ustvarjalnost in komunikativnost, zato ga le posadite na vrtu ali v loncu.

Salvia izvira od Rimljanov iz latinske besede salvare, ki pomeni odrešitev, latinska beseda »officinalis« pa pomeni zdravilen. Oba izraza sta torej povezana z zdravilnostjo, česar ne moremo reči za nobeno drugo rastlino. Tudi antični pisci so visoko cenili žajbljevo zdravilno moč. Cesar Karel Veliki je ukazal gojenje žajblja po vsem cesarstvu.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že pred leti sem prenovila masivno okroglo mizico iz petdesetih let, še vedno odlično ohranjeno. Takšne s polico se še danes najde na mnogih podstrešjih. Odrezala sem ji visoke noge ter jo pobarvala v odtenke barve morja in morske trave. Pa se je zgodilo, da je naš maltežan odkril v njej svojo »hišo«. Podnjo smo mu zato na tla položili blazino, in to je odslej njegov najljubši kotiček.

Vandramo po Sloveniji

Sto opisov ne bi moglo izčrpati vseh lepot in čudes Bohinja, tiste slovenske deželice, ki iz Julijskih Alp prva sprejme in pretoči največje gmote svežih in zdravih voda, brez katerih Sloveniji ni življenja. Veliko strmo padajočih voda se s strmin okoli Bohinjskega jezera pretaka v jezero in reko Savo Bohinjko. Poleg slapov Savica in Govic to velja zlasti za rečico Mostnico.

Pot h koritom Mostnice od vasi Stara Fužina v dolino Voje ponuja čudovit izlet: pot je označena do Češenjskega mostu in po drugi strani nazaj; skupaj je dolga poldrugo uro hoda. Od mostu naprej pelje pot do koče na Vojah in naprej v dolino Voje. Do slapu Mostnice v zatrepu doline, pred katerim najdete prijetno okrepčevalnico, je udobna cestica dolga dva kilometra.

Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022

Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.

Ob vstopu v dom starejših na ljubljanskih Fužinah obiskovalce pozdravijo lepo urejene vitrine, v katerih so razstavljeni izdelki stanovalcev, tudi marmelade, sokovi, žganja, imajo celo lastno vino. Vse izdelke je mogoče tudi kupiti.

Na vino, ki so ga poimenovali Fužinčan, so posebej ponosni, saj so grozdje sami obrali, ga stosnili, vino donegovali in ustekleničili. Steklenici je dodana brošurica, kjer je opisana cela zgodba: od trgatve na Goričkem na domačiji stanovalke Angelce Butenko, vseh postopkov do nastanka vina, pri čemer je ob pomoči delovnih terapevtov in drugega domskega osebja sodelovala večina pokretnih stanovalcev. Mnogi stanovalci še obvladajo veščine iz svojih mlajših let, zato je v domu tako zelo razvito družabno življenje in tudi najrazličnejše skupinske delavnice in prireditve.

AVTOMOBILIZEM

Promet zahteva zbranost in tu pa tam osvežitev znanja. In tudi preverjanje brezhibnosti vozila. Zato se danes spomnimo nekaj pomembnih dejstev.

Motoristi so na cesti. Sam zelo rad vozim motor, nosim kričeče barve oblačil in kljub umirjeni vožnji se pogosto znajdem v situaciji, ko me avtomobilist ogroža. Občutek imam, da so vozniki preprosto manj pozorni. Zakaj je tako, lahko le ugibamo. Motor je izjemno okretno in zmogljivo vozilo, zato je treba to imeti v mislih, ko speljujemo v križišču ali se kakor koli drugače vključujemo v promet. Včasih se motorist znajde v mrtvem kotu in kaj hitro lahko pride do nesreče. Skratka – dobro poglejte in opazujte.

Petnajsti maj je svetovni dan muzejev. Na ta dan še posebej vabijo, da jih obiščete, si ogledate njihove zbirke in razstave, nam pa se je zdelo prav, da odkrijemo, koliko dela se skriva za vsem lepim in zanimivim, kar lahko vidite na bleščečih razstavah. Etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota smo prosili, da nam predstavi svoj študij, delo, muzej in njegov pomen.

»Nikakršnega filmskega razloga ni, zakaj sem začela študirati etnologijo. V resnici nisem točno vedela, kaj je to. Želela sem iti s periferije v Ljubljano, to me je gnalo,« nam pove. Vpisala se je na oddelek za antropologijo filozofske fakultete, ker pa je bilo premalo študentov, so jih razporedili na sociologijo kulture, etnologijo in kulturno antropologijo. Zelo zgodaj jo je začelo zanimati delo na terenu in udeležila se je dveh zanjo odločilnih etnoloških delavnic v Kozjanskem parku v Podsredi.

Če se odpravimo proti Dalmaciji, se v okolici Karlovca pojavi smerokaz z napisom Plitvička jezera. Res je nacionalni park, ki je od leta 1979 pod okriljem svetovne dediščine Unesca, nekoliko stran od avtoceste Zagreb—Split, a se je vredno zapeljati z nje in si v tem naravnem vrtu vsaj za nekaj ur sprostiti dušo.

Legenda pravi, da so Plitviška jezera nastala po hudi suši, ki je davno tega zajela te kraje. Obupani krajani so molili, ko je zagrmelo in zaropotalo, se poblisknilo, in v dolino je privihrala Črna kraljica s svojim spremstvom. Mimogrede, Črna kraljica (ker je bila vedno oblečena v črno) s pravim imenom Barbara Celjska je bila hči našega grofa Hermana II. Celjskega. Ko je Herman premagal hrvaško-ogrskega kralja Sigmunda Luksemburškega, se je ta zaradi nadaljnjega utrjevanja položaja celjskih grofov med evropskim plemstvom moral poročiti s Hermanovo hčerjo Barbaro. Po njegovi smrti je ta bivala na Medvedjem gradu nad Zagrebom, v hrvaški mitologiji pa je zapisana kot simbol lepote, moči in okrutnosti.

Zaradi poseljenosti, podnebnih sprememb in pozidav je po svetu vse manj obdelovalne zemlje. Ozavestiti misel, da je zemlja omejen vir prehrane, je eden izmed ciljev, ki so se ga lotili znotraj globalnega gibanja Conscious Planet – Rešimo prst.

Da bi sto dni po vsem svetu govorili o rodovitni prsti in njeni ogroženosti, so pripravili poseben projekt. Jaggi Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, eden najvplivnejših sodobnih duhovnih učiteljev, mistikov in vizionarjev, se je z motorjem podal na pot od Anglije do Indije. Prepotoval je 25 držav, konec marca se je ustavil tudi v Sloveniji, in naredil 30.000 kilometrov z namenom ozaveščanja o pomenu propadajoče prsti. Ob koncu projekta naj bi v sodelovanju z znanstveniki in strokovnjaki za oblikovanje predpisov z vsega sveta pripravili konkretna nacionalna priporočila za ublažitev in zaustavitev izumiranja prsti.