Št. 1, januar 2023

  • Ljubezen vrti ta svet

    januar '23

    Čudna, čudna so drevesa:

    vse nas zebe na jesen,

    ona slečejo kožuhe,

    ko prihaja mraz leden.

    Čudna, čudna so drevesa:

    vsak na toplem zdaj je rad,

    ona pa kar sama tam na bregu

    čakajo pomlad.

    Tako občuteno se je v svet dreves poglobila naša priljubljena pesnica Neža Maurer. V njenih pesmih so ji blizu tako ljudje, še posebej otroci, kot tudi živali in rastline. Nastale so takrat, kadar je močno čutila žalost ali veselje. Kajti tudi sreča, ne le nesreča, je breme, ki ga moraš odložiti, je povedala na božični večer na nacionalni televiziji. In ona se ga je rešila s pomočjo pesmi. Dejala je, da se, če vztrajamo in imamo radi življenje, poberemo in gremo naprej. Ljubezen je tista sila, ki vrti ta svet. In če bomo imeli radi ljudi, bodo tudi oni imeli radi nas. 

Kazalo

Številne opravke na Zpizu lahko uredite kar od doma Želite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) oddati vlogo ali imate drug opravek? Vam je odveč potovati do najbližje Zpizove območne enote, še posebej, če ste starejši, manj mobilni ali kako drugače ovirani? Morda pa se vam preprosto ne zdi smiselno. Povsem prav imate, številne storitve na zavodu lahko opravite od doma.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Kronika leta 2022 Leto 2022, ki je dobilo naziv »supervolilno«, si bomo starejši zapomnili kot leto, ki je v naša življenja prineslo kopico sprememb. Nanizali jih bomo samo nekaj najbolj prijaznih.

Pisano cvetje izpod spretnih rok Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne, obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ter druga znanja. Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in s tem skrbijo, da ne bo šla v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2.000 rokodelcev.

Večino pokojninske blagajne napolnimo s prispevki za socialno varnost Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter o načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Kreativnost ne usahne Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, pri sedeminosemdesetih letih še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.

Med slikanjem in knjigami »V moji duši je bila vedno prisotna ljubezen do slikanja, ki se je prebudila iz sna v zrelih letih,« začne svojo pripoved Marjeta Zajec, diplomirana arhitektka, ki zadnja leta živi v domu starejših Senecura v Vojniku.

V gručasti vasi pod Blegošem se je rodil podobar Luka Čeferin Razpotegnjena gručasta vas na zahodu Škofjeloškega hribovja leži približno osemsto metrov nad morjem na položni prisojni polici pod strmimi jugozahodnimi pobočji Blegoša (1562 m). Naselje s treh strani obdajajo: Kovk (1203 m) na severu, Čelo (914 m) na vzhodu in Studor (752 m) na jugu. Kraj, katerega ime izvira iz občnega imena za grm lesko, se v najstarejšem ohranjenem urbarju loškega gospostva prvič omenja leta 1291. Leskovica je eno od triinsedemdesetih naselij v občini Gorenja vas – Poljane. »Na vzhodnem koncu jedra vasi stoji barokizirana župnijska cerkev sv. Urha iz 16. stoletja, pod vasjo pa so njive in travniki,« je začela pripoved o Leskovici upokojena prodajalka, ljubiteljska proučevalka lokalne zgodovine in rodoslovka Marica Čeferin.

Posoda z nostalgijo Emajlirana posoda, s katero smo se v svojem otroštvu srečevali praktično vsi, vzbuja nemalo nostalgije. Le kdo se ne spomni brezčasnih belih pik na modri ali rdeči podlagi, rožnatega vzorca v krem barvi ali pa skodelic in krožnikov z različnimi slikovnimi motivi.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Počutje je takšno, kot si ga ustvarim Marija Primožič iz Slovenj Gradca je pomagala na svet marsikateremu prebivalcu, saj je še edina živeča babica iz stare slovenjegraške bolnišnice. Svoje delo sem rada opravljala, večkrat pove. Mnoge zgodbe hrani v spominu, na pobudo njenih najbližjih jih je zapisala tudi v knjigi. Ta je izšla februarja lani, na njen 85. rojstni dan. Nekaj spominov na svojo življenjsko pot je delila tudi z bralci Vzajemnosti.

Sožitje štirih generacij Mandarine na drevesih okoli hiše Ivančićevih v Portorožu so kot sončki sijale v siv decembrski dan, v dnevni sobi s pogledom na morje pa nas je grela lončena peč, dobra kava in prijazen pogovor s Slavkom in njegovo » dobro vilo« - ženo Ireno: »Vse v mojem življenju, v moji karieri, v moji osebni rastiin v naši družini je povezano z njo. Zelo sem hvaležen za to, da jo imam,« je dejal Slavko in jo objel.

Metle, omela in ščetke iz Šmarce Šmarca, danes prijetna vasica pri Kamniku, je bila pred drugo svetovno vojno center industrijske dejavnosti. Iz tukajšnjih obrtnih delavnic, različnih obratov in manjših tovarn so po vojni zrasla številna ugledna kamniška podjetja, mnogih žal več ni.

ZDRAVJE KRATKE

Prehranske vlaknine za trdno zdravje V moji mladosti so nas v šoli učili, da so vlaknine samo balast, torej snovi, ki dajejo maso živilom rastlinskega izvora, a jih telo ne more prebaviti in naj bi koristile zgolj prebavi. Danes vemo, da so prehranske vlaknine zelo pomembne v naši prehrani tudi za mnoge druge stvari.

Vloga naših pričakovanj in prepričanj »Danes si bila bolj glasna kot po navadi« se je iz postelje oglasil deček, ki je nestrpno čakal mamo, da se vrne iz popoldanske izmene dela, »slišal sem te že pri vhodnih vratih bloka«. Živela sta v 3. nadstropju in običajno je Ivo mamo slišal šele takrat, ko je vtaknila ključ v ključavnico. Današnji večer pa je dočakal težko pričakovano igračo, ki je bila nagrada za njegovo prvo pozitivno oceno pri matematiki. Ta mu je namreč delala ogromno preglavic. Kako to, da so Ivova ušesa tisti večer tako zelo ostro ujela šum iz pritličja bloka?

Za modno in usklajeno podobo Vse kaže, da oblikovalci obutve v zadnjih sezonah vedno bolj cenijo udobje. Taki so tudi čevlji, ki jih bomo nosili v zimskem mrazu: topli, praktični, nepremočljivi in udobni.

Bradavičaste in pecljate spremembe na koži Na koži se lahko v različnih življenjskih obdobjih, še posebej pa v zrelih letih, začnejo pojavljati različne pecljate in bradavičaste tvorbe. Neizkušene osebe težko presodijo ali so popolnoma nenevarne (benigne) ter ne potrebuje takojšnjega pregleda pri zdravniku, ali pa gre za nevarno, maligno tumorsko rast, katero je potrebno čimprej zdraviti ali odstraniti.

Več vadimo z otroki Pravzaprav je zelo zanimivo, kako hitro lahko otroka pripravimo k sodelovanju pri gibanju in s tem naredimo veliko koristnega za oba. Ko otroci (mlajši ko so, bolj je to opazno) vidijo starejše pri vadbi, jih najprej navadno tiho opazujejo, nato pa jih pričnejo posnemati. In ko se prepričajo, da se je potrebno ob sestavljenih vajah gibljivosti in ravnotežja malo potruditi jih zagrabi, da pričnejo vaditi tudi sami, saj želijo biti boljši od »ta starih«.

Poskrbimo, da bomo ostali zdravi V spletnem portalu Medscape sem našla dva zanimiva članka iz strokovnih medicinskih revij, ki bi utegnila zanimati bralke in bralce našega časopisa.

Z nekaj pomoči je življenje lažje Številne raziskave kažejo, da na dolgo in zadovoljno življenje pozitivno vplivajo pristni medosebni odnosi, podpora bližnjih, dobro psihično počutje in zdravje, samostojnost, mobilnost ter aktivnosti, s katerimi se posamezniki ukvarjajo. Če bi bile ob tem še bolj razširjene - in cenovno dostopne – delovnoterapevtske in fizioterapevtske storitve ter različne oblike pomoči na domu, bi zagotovo več starejših ljudi zrela leta lagodneje preživljajo na svojih domovih.

Cepljenje proti proti pnevmokoknim okužbam je brezplačno Streptococcus pneumoniae oziroma bakterija pnevmokok je vzrok za številne bolezni, ki nas teh mesecih lahko spravijo v posteljo ali morebiti celo v bolnišnico. Obstaja okoli 100 različnih sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni.

Izpoved prostovoljno lačnega Slovenca Ljudje se odpovedujejo hrani zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, shujševalnih, protestnih, gladujejo zaradi iskanja samega sebe, notranje resnice, duhovnih vrednost, zdravstvenih težav … Jaz sem šel v to iz več razlogov: malo zato, da si 'obtešem' sicer ne prevelik obseg pasu, da si bom lažje zavezoval zimske čevlje, zaradi (novinarskega) firbca preizkusiti nekaj novega, pa tudi iz želje po preverjanju krepkosti svoje volje.

Fizioterapija kar na domu Fizioterapevtske storitve so zelo iskane, saj imamo pogoste bolečine in druge težave z zdravjem, a žal so za večino težko dostopne. V prvi vrsti zato, ker je fizioterapevtov premalo in so čakalne dobe (pre)dolge, po drugi strani pa je ovira cena, saj mora uporabnik vse storitve plačati sam. Zato so dobrodošli inovativni pristopi, kot je spletna platforma FroomCare.

Z drožmi ne pečemo le kruha Peka kruha z drožmi ni nič novega, tako so kruh pripravljale že naše babice in prababice, dokler jih ni spodrinil industrijski kvas, ki je peko poenostavil in pohitril. Zadnje čase droži ponovno odkrivamo, med korono so postale pravi modni hit. Še vedno pa je veliko predsodkov do tovrstnega kruha, ki ga večina pozna pod imenom kislo testo, čeprav kruh ni prav nič kisel, niti zbit, ampak mehak, polnega okusa in s hrustljavo skorjico. Poleg kruha pa lahko z drožmi pripravljamo tudi slastna peciva, od buhtljev, potic, kolačkov, medenjakov do štrudlja in palačink.

Poskrbimo za večjo imunsko odpornost

Igrača, ki spodbuja domišljijo Igrače za sestavljanje so med najbolj priljubljenimi igračami, saj omogočajo samostojno in skupinsko igro, predvsem pa puščajo domišljiji prosto pot. Zato jih imajo radi otroci vseh starosti, pa tudi marsikateri odrasel se rad poigra s sestavljanjem. Ta, ki jo predstavljamo pa je sploh nekaj posebnega, saj je bila zasnovana že pred 45. leti.

Obujanje skoraj pozabljene obrti Steklarski kompleks Stölzle Glas Center v avstrijskem mestecu Barnbach je svojevrstna kombinacija steklarne, muzeja, delavnice in trgovine, pred letom dni pa so ga dopolnili še z manjšim hotelom. Vokviru Štajerskega steklarskega društva pri postavitvi vsakoletne razstave na temo stekla, ki prikazuje zgodovino in sedanjost umetnosti steklarstva pomaga tudi slovenska stekloslikarka Zvonka Požun, ki se v prodajalni in muzeju predstavlja z nekaj svojimi izdelki.

Rožmarin je dober za spomin in še za marsikaj »Če se slabo počutiš, skuhaj si rožmarin v vodi in se z njo umij, pogosto ga vonjaj in ohranil te bo mladostnega in čilega….« piše v zeliščarskem priročniku iz 15. stoletja. Rožmarin slovi, kot čudovito krepčilo, zlasti za srce, možgane in živce. Še pesem poje: »Rožmarin je za spomin«, saj ta rastlina briše prah s spomina.

V Zagreb

Da ne bi skopneli kot sneg ...

Iz koška ročnih del

Harmonika in avtobus Na koliko ohcetih ste igrali do danes? »Ko sem bil star 16 let, sem prvič zaigral na ohceti. A tedaj ni bilo tako, kot je danes, ko igraš od večera do jutra potem pa rečeš 'adijo'. Nekdaj smo igrali dva dni in dve noči! Brez kakšnega ozvočenja, vse je bilo 'našponano', kot se reče. In do danes sem sam ali s skupino igral na več kot 700 ohcetih, kar je potrjeno tudi s fotografijami,« se spominja priljubljeni harmonikar Franci Ocvirk.

Za začetek leta – živahne barvne sestavljanke Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Lončnice naj bodo v okras, ne v napoto Sobne rastline krasijo in popestrijo stanovanje, nas razveseljujejo, tudi skrb zanje je lahko razvedrilo. Vse leto poskušamo kar najbolje skrbeti zanje, da nam bodo res v veselje in dajale lep videz tudi stanovanju. Morda imamo velike okrasne rastline, ki jih jeseni preselimo v stanovanje. Ne le, da moramo dobro premisliti, kam jih bomo dali, poznati moramo tudi njihove posebne potrebe.

Horoskop za leto 2023

Po poti matere Tereze in škofa Gnidovca Zagotovo med bralci ni nikogar, ki ne bi poznal Matere Tereze, v Skopju rojene svetnice. Verjetno je manj ljudi slišalo za slovenskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Oba pa sta pustila globok pečat, tako v Severni Makedoniji kot na Kosovu in v Albaniji, kot smo se prepričali slovenski popotniki.

Prenašanje veščin na mlade Angela Zajc, v društvu in med prijatelji je znana kot Jelka, je že skoraj tri desetletja članica Društva upokojencev Litija. Je dejavna članica ustvarjalnih delavnic, vse odkar so jih v sklopu Socialne sekcije uvedli pred več kot dvema desetletjema.

Visoka greda ni samo za zelenjavo Predstavljamo vam inovativne rešitve za zasaditev visoke grede na vrtu, terasi ali v atriju. Poleg idej za kombinacije zasaditev skozi vse leto boste izvedeli tudi, kako poskrbite za zdravje rastlin.

Rad ima arhitekturo, ki je uporabna Arhitekt Andrej Lodrant je maja lani praznoval 90. obletnico rojstva in je eden poslednjih še živečih arhitektov, ki so bili študentje pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku. Na Fakulteto za arhitekturov Ljubljani je prišel študirats Koroške, po diplomi se je vrnil tja in oral arhitekturno ledino v koroški krajini ter jo vidno zaznamoval. Uspešno se je spopadal s številnimi vejami arhitekture, od urbanizma, projektiranja objektov, notranje in celo knjižne opreme. Prosili smo ga, da nam predstavi svojo življenjsko zgodbo, delo in spomine na Plečnika, ker ga je poznal 'iz prve roke'.

KULTURA KRATKE

(Strašne) mesojede sobne rastline Mesojedke so zagotovo eksotika med sobnimi rastlinami, ki buri domišljijo. S to zanimivo in izjemno skupino rastlin, se je ukvarjal že priznani naravoslovec Charles Darwin, ki je svoja spoznanja opisal v knjigi »Žužkojede rastline«.

Sterilizacija, kastracija – da ali ne? To so večna vprašanja med lastniki, kjerkoli se srečujejo in tudi med lastniki in nami veterinarji, v ambulanti. Kdaj, zakaj, če sploh, kaj pridobimo, kaj poslabšamo, ali je to naravno ....

DRUŽENJE

Zaradi alpinizma drug drugemu nisva samoumevna Andrej in Marija Štremfelj sta med najbolj znanimi alpinisti pri nas in tudi v svetu. Andrej se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in prva Jugoslovana stopila na vrh Mount Everesta. Tudi Marija je bila na več alpinističnih odpravah. V Guinnessovo knjigo rekordov sta vpisana kot prvi par, ki je osvojil najvišjo goro sveta.

Sanjska soseska za starejše Znano je, da mlajše generacije starejših ne razumejo najbolje, saj starosti še niso izkusili na lastni koži. Tako težko uganejo, kaj starejši želijo ali potrebujejo in ne morejo vedeti, kako mislijo ali čutijo, starejši pa morda svojih potreb ne znajo izraziti. Ali še drugače povedano: dejavni ne razumejo »nedejavnih«, torej upokojenih oziroma tistih, ki so svoje poklicno življenje že pustili za seboj. In vendar mnogi starejši, ki jih po upokojitvi služba ne zanima več, želijo nadaljevati z delom.

Obstajajo pametni recepti

Validacija – metoda za pogovor ob demenci (1) Za svojce bolnika, ki ima demenco, je najhuje razumeti njegovo čudno govorjenje in vedenje in se nanj prav odzivati. Pred pol stoletja je Naomi Feil, ki je negovala take bolnike, izumila validacijo – metodo za sporazumevanje z njimi. Beseda validacija je latinskega izvora in pomeni, dati veljavo: tisto, kar bolnik reče, ima zanj veljavo, čeprav je za druge nelogično. Za svojimi ne-umnimi besedami in vedenjem doživlja in se spominja nečesa smiselnega, ob tem pa močno čuti neko svojo potrebo.

Upanje

NOVOLETNI POSLANICI

Ohranjanje vozniške kondicije V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja naših bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste, za katere menimo, da bi koristiliostalim bralcem, bomo odslej objavljali tudi v reviji.

Novice od vsepovsod 

Svet in mi

Medgeneracijsko sožitje v praksi Večgeneracijski centri dajejo možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa starejših in mlajših sokrajanov; ukvarjajo se z najrazličnejšimi brezplačnimi dejavnostmi, dobijo tudi podporo in pomoč v vsakdanjem življenju. Ker se je iztekel petletni program, v katerem je bilo delovanje petnajstih večgeneracijskih centrov financirano iz evropskih sredstev, je njihovo nadaljnje delovanje ogroženo.

Podobe starosti v medijih V časopisih še vedno prevladuje tradicionalni pogled na staranje, ki starejše ljudi prikazuje kot breme ali krhki člen, ki ničesar ne prispeva k družbi, kažejo ugotovitve raziskave o podobah starosti v medijih v Sloveniji.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media